Matjaž Vipotnik (1944) je študiral na Akademiji Brera v Milanu, vzporedno je obiskoval tečaj na katedri za grafično oblikovanje milanske Visoke šole za industrijsko oblikovanje Castelo Sforzo. V Ljubljani je deloval v studiu MSSV, nato v Studiu Vipotnik. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi še nagrado Prešernovega sklada in skupinsko Prešernovo nagrado za izvedbo predstave ob 100-letnici Ivana Cankarja. Foto: BoBo
Matjaž Vipotnik (1944) je študiral na Akademiji Brera v Milanu, vzporedno je obiskoval tečaj na katedri za grafično oblikovanje milanske Visoke šole za industrijsko oblikovanje Castelo Sforzo. V Ljubljani je deloval v studiu MSSV, nato v Studiu Vipotnik. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi še nagrado Prešernovega sklada in skupinsko Prešernovo nagrado za izvedbo predstave ob 100-letnici Ivana Cankarja. Foto: BoBo

Njegov ustvarjalni opus temelji na oblikovanju vidnih sporočil s področja kulture, poleg tega je najvidnejši predstavnik tistih, ki so ponesli glas o kakovostnem slovenskem oblikovanju v svet.

Kot je dejal ob jubileju, ne ve, kaj bi spodbudnega izjavil o današnjem času, ki je "strašljiv in nehuman". "Pravzaprav je vse to povedal že marsikdo, vendar se slednji glas razuma izgubi v labirintih vulgarnega liberalizma. To je danes in tukaj naša stvarnost. O tem je srhljivo govoril letošnji Prešernov nagrajenec, pisatelj Vladimir Kavčič; k njegovemu prizadetemu nagovoru civilni družbi in predvsem politiki nimam česa dodati. Toda zgodilo se ni nič, ker tej družbi manjka 'luč srca'," je zapisal.

Vipotnik je nezamenljivo in prelomno zaznamoval razvoj slovenskega in nekdanjega jugoslovanskega grafičnega oblikovanja od 70. let preteklega stoletja pa do danes. Ustvaril je obsežen opus plakatov za kulturne dogodke in gledališke predstave, gledališke scenografije, knjige ter knjižne zbirke. Oblikoval je tudi celostne grafične podobe za kulturne ustanove in gospodarske organizacije. Njegovo oblikovanje odlikujejo kakovost, ustvarjalna inovativnost, sporočilna moč in svojstven, zelo živ in kultiviran likovni jezik, je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade.

Za njegove plakate je bila, kot je zapisal Stane Bernik, pogosto značilna družbenokritična nota. Za plakat za predstavo Ujetniki svobode v režiji Janeza Pipana je bil celo obtožen na zagrebškem okrožnem sodišču "rušenja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov". Kot je dejal v intervjuju ob prejemu Prešernove nagrade, je gledališče "nekakšno zrcalo družbe". "Reagira na anomalije in stranpoti. Nekakšen družbeni korektiv je. Razgalja črva v jabolku. Podobno je z gledališkim plakatom, ki predstavo promovira."

Na začetku 70. let preteklega stoletja je kot član skupine MSSV, ki so jo malo predtem poleg njega ustanovili Sašo Machtig, Peter in Judita Skalar ter Janez Suhadolc, sodeloval pri snovanju celostne podobe za Ljubljansko banko (LB), nato so sledile številne druge celostne podobe tako za gospodarstvo kot za kulturne institucije. Pozneje je sicer prenehal sodelovati z gospodarskimi organizacijami, saj ga je, kot je tedaj povedal, oblikovanje za kulturo popolnoma vsrkalo.