Grobnico svetega Nikolaja so v cerkvi, ki nosi ime po njem, leta 1968 prekrili z mozaičnimi tlemi. Foto: Wiki Commons
Grobnico svetega Nikolaja so v cerkvi, ki nosi ime po njem, leta 1968 prekrili z mozaičnimi tlemi. Foto: Wiki Commons
Vladimir Putin
Še letošnjega maja so te "napačne" ostanke iz Barija odpeljali na izlet v Moskvo, kjer jih je poleg množic vernikov pozdravil tudi predsednik Vladimir Putin. Foto: EPA
Sveti Nikolaj
Kip svetega Nikolaja, ki stoji ob cerkvi v Turčiji, kjer naj bi ležali tudi njegovi posmrtni ostanki. Foto: Wikipedia

in so bila letos končana obsežna obnovitvena dela na grobnici v Jeruzalemu, v kateri naj bi pokopali Jezusa, so v Turčiji v grobnici pod tlemi cerkve odkrili še posmrtne ostanke, ki naj bi pripadali svetemu Nikolaju.

V provinci Antalya na jugozahodu Turčije - natančneje v kraju Demre, nekdaj imenovanem Mira - so arheologi odkrili grobnico, za katero predvidevajo, da v njej ležijo kosti svetega Nikolaja.

Cemil Karabayram, vodja spomeniškega urada v Antalyi, je po poročanju Telegrapha povedal, da so na grobnico naleteli med pregledovanjem terena z elektronskimi napravami, ki so pokazale vrzeli pod cerkvijo, ki nosi ime po tem svetniku.

Dober mož, nosilec številnih imen
Nikolaj iz Mire, sicer znan tudi kot Nikolaj iz Barija, Nikolaj Barijski, sveti Nikolaj ali sveti Miklavž, je bil krščanski škof, rojen v kraju Patara v Mali Aziji okoli leta 270, ki naj bi umrl 6. decembra 347 (po nekaterih virih leta 343) v Miri, ki je v tistem času spadala pod Vzhodno rimsko cesarstvo.

Na slovenskih tleh mu pravimo Nikolaj - predvsem takrat, ko ga obravnavamo kot zgodovinsko osebnost, Miklavž pa ga imenujemo, ko govorimo o njem kot o enem izmed dobrih mož, ki z darili razveseljuje otroke 6. decembra, se pravi na datum smrti dejanske zgodovinske osebe. V 16. stoletju se je začel uveljavljati še kot novodobna mitološka osebnost, na naših tleh imenovana Božiček, ki prinese darove v noči pred božičem, torej s 24. na 25. december.

Dejanski škof Nikolaj naj bi bil ob smrti pokopan v cerkvi v Miri, vendar se je vsa ta leta predpostavljalo, da so trgovci njegove posmrtne ostanke leta 1087 prenesli v Bari v Italiji, kjer naj bi bili do danes v baziliki svetega Nikolaja. Ta je tako postala tudi priljubljena točka romarjev z vsega sveta. Še letošnjega maja so te tako rekoč napačne ostanke iz Barija odpeljali na izlet v Moskvo, kjer jih je poleg množic vernikov pozdravil tudi predsednik Vladimir Putin.

Temu zdaj oporekajo turški strokovnjaki, ki so prepričani, da so trgovci takrat s seboj odnesli napačne kosti, saj naj bi preselili tiste, ki so pripadale nekemu lokalnemu duhovniku in ne v svetnika povzdignjenemu škofu.

Vaba za turiste in romarje
Profesorica Sema Dogan, vodja tamkajšnjih izkopavanj, je navdušena nad najdbo in meni, da bi lahko to odkritje dodatno spodbudilo razvoj turizma v tem predelu.

"Menimo, da ta svetnikov grob ni niti najmanj poškodovan, vendar je zaradi mozaika na tleh precej težko priti do njega," je povedal Karabayram za turški Hürriyet Daily News. Dodal je, da je zelo optimističen glede odkritja posmrtnih ostankov svetega Nikolaja, vendar je ob tem poudaril, da jim bo to vzelo kar nekaj časa, saj bodo morali mozaik s tal luščiti ploščico po ploščico in ga nato odstraniti kot celoto.

"Prišli smo do zelo dobrih rezultatov, a resnično delo se šele začenja," je še dejal in dodal, da je grobnica skoraj popolnoma nepoškodovana, vendar je trenutno nedostopna zaradi kamnitih reliefov, ki jih želijo prav tako ohraniti v celoti. "Dokopali se bomo do dna in morda bomo našli nedotaknjene posmrtne ostanke svetega Nikolaja," je sklenil Cemil Karabayram.