Mestni svetnik Miha Jazbinšek je avgusta zadevo Kolizej označil za 'tajkunizacijo kulturne dediščine'. Foto: MMC RTV SLO
Mestni svetnik Miha Jazbinšek je avgusta zadevo Kolizej označil za 'tajkunizacijo kulturne dediščine'. Foto: MMC RTV SLO

Kolizej je najstarejša gradbena megastruktura na svetu, 50 let starejša od prvih ameriških v Chicagu in nenadomestljiv primer romantičnega historicizma s konca prve polovice 19. stoletja, torej iz Prešernovega časa.

Civilna iniciativa za ohranitev Kolizeja

Tudi če bi ga rekonstruirali, bi ga nekako morali rušiti. Če ga ne bi rušili, bi se zrušil sam. Pod seboj je že rušil - ljudi.

Majda Širca
Kolizej
Odlok o usodi Kolizeja odloča, da je treba ohraniti vse kamnoseško izdelane stavbne člene in dekorativne elemente ter jih bodisi shraniti v pristojnem muzeju bodisi vgraditi v morebitni novi kompleks ali pa porabiti pri obnovi katerega izmed objektov kulturne dediščine. Foto: MMC RTV SLO
Kolizej
Avstrijski poslovnež in arhitekt Josef Benedikt Withalm je večnamenski vojaški objekt najprej postavil na Dunaju, nato pa še v Gradcu in Ljubljani. Foto: RTV SLO

Civilno iniciativo so po besedah Lea Šešerka ustanovili zaradi "pravno povsem nemogoče situacije varstva kulturne dediščine v Sloveniji". Ministrica Širca se je, kot so zapisali v izjavi, arbitrarno odločila, da se kulturni spomenik poruši. Zato menijo, da se ministrica obnaša, "kakor da zanjo ne veljajo zakoni, ki veljajo za druge državljane" in je "v nasprotju z zakoni in strokovnim mnenjem spomeniške stroke z Jožetom Anderličem podpisala nezakonito in škandalozno pogodbo o porušenju Kolizeja".

Osnovno načelo prava je, da je treba postopek ukinitve zavarovanja Kolizeja izpeljati tako kot postopek njegove zaščite. Širca je kot ministrica za kulturo dolžna spomenike varovati, ne pa rušiti. Podpisniki iniciative, med katerimi je tudi Andrej Hrausky iz Društva arhitektov Ljubljana, opozarjajo, da je Kolizej po oceni slovenskega spomeniškega varstva in profesorice evropskega prava kulturne dediščine Kerstin Odendahl neprecenljiva in nenadomestljiva spomeniška vrednota.

V protestni izjavi piše, da je prizadevanje gradbenega podjetnika Jožeta Anderliča in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da s pomočjo ministrice za kulturo Majde Širca porušita Kolizej, povezano z vrsto domnevno nezakonitih in protipravnih dejanj, kot so nezakonit natečaj za Kolizej, ki se ga niso smeli udeležiti slovenski arhitekti in da je, denimo, gradbeni inšpektor lastniku zgradbe Anderliču naložil, da mora gradbeno zaščititi Kolizej pred propadanjem, a je ta to ignoriral in "pospešil zatekanje deževnice v kulturni spomenik in njegovo spreminjanje v 'podrtijo'". Očitek je tudi ta, da Širca izvaja pritisk na umetnostno-zgodovinsko stroko, da naj odstopi od svojega stališča, da je treba Kolizej ohraniti in ga sanirati.

Podpisniki iniciative pričakujejo, da bo državno tožilstvo in sodišče ustrezno obravnavalo ovadbe, ki jih je glede Kolizeja vložil mestni svetnik Miha Jazbinšek. Upajo tudi v protikorupcijsko komisijo, ki naj pod drobnogled vzame postopke za zrušenje Kolizeja.

"Politična dvoličnost in obscenost"?
Podpisniki iniciative so udeležbo Širce na pravkar potekajočem forumu o evropski dediščini ocenili za "politično dvoličnost in obscenost glede na to, da je nedavno podpisala z Jožetom Anderličem pogodbo o porušenju Kolizeja in s tem pokazala, kakšen je njen odnos do najbolj dragocene kulturne dediščine".

Predstavniki iniciative pozivajo Ljubljančanke in Ljubljančane, da se združenju pridružijo in podpišejo poziv ter tako pomagajo ohraniti kulturni spomenik zanamcem, Ljubljani in svetu, kot si zasluži, "saj je to najstarejša gradbena megastruktura na svetu, 50 let starejša od prvih ameriških v Chicagu in nenadomestljiv primer romantičnega historicizma s konca prve polovice 19. stoletja, torej iz Prešernovega časa".

Ministrstvo za kulturo se odzove:
Na ministrstvu poudarjajo, da zakon o varstvu kulturne dediščine določa, da se kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovoljujeta raziskava in odstranitev spomenika ali registrirane nepremične dediščine, za poseg v katero je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje in ki ni arheološka ostalina, lahko izda v določenih pogojih.

Lahko se izda, če se ugotovi dotrajanost ali poškodovanost spomenika ali dediščine, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če spomenik ali dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje; in če je bil spomenik pred tem ponujen v prodajo po ceni, ki upošteva njegovo stanje. Odstranitev se lahko dovoli tudi, če se stranki s kulturnovarstvenim soglasjem naloži izvedba izravnalnega ukrepa, ki obsega plačilo denarnega zneska v vrednosti povzročene škode, ki nastane zaradi odstranitve arheološke ostaline ali spomenika.

V konkretnem primeru so bili vsi zakonski elementi več kot izkazani, ocenjujejo na ministrstvu. Z odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana je gradbeni inšpektor naložil ustavitev vseh gradbenih del na zemljišču Kolizeja in odredil, da mora inšpekcijski zavezanec, Prevent Invest, nevarno gradnjo, ki ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma okolico, v 10 mesecih nevarnosti odpraviti in izvesti nujna vzdrževalna dela ali pa objekt ustrezno obnoviti ali odstraniti.

Stavba ni potresno in požarno varna
Študija požarne ranljivosti ljubljanskega Kolizeja, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, kaže, da objekt v obstoječem stanju ni primeren za uporabo. Analitična ocena varnosti objekta Kolizej, delo istega zavoda, kaže, da nosilna konstrukcija objekta v obstoječem stanju ne zagotavlja zadostne varnosti za prevzem predpisane navpične in vodoravne potresne obtežbe. Zavod priporoča, da se preuči smiselnost utrditve nosilne konstrukcije Kolizeja v primerjavi z zamenjavo stavbe z novo.

Z novo stavbo bi lahko neovirano dosegli potrebno funkcionalnost, s celotno novo nosilno konstrukcijo pa stavbi laže zagotovili potrebno varnost za prevzem navpične in vodoravne potresne obtežbe.

Glede na odločbo gradbenega inšpektorja in delno samo rušitev v letu 1995, ko sta umrla dva človeka, je sodna izvedenka gradbene stroke v izvedeniškem poročilu maja 2008 menila, da je objekt nevaren in da ogroža varnost ljudi in premoženja. Po njenem mnenju bi bilo potrebno sanirati vse elemente objekta - od temeljev, konstrukcije do ostrešja. Stroški sanacije bi presegli vrednost novozgrajenega objekta za okoli polovico.

Kolizej je že zahteval življenja
"Ministrica je torej podpisala kulturnovarstveno soglasje za nadzorovano odstranitev na osnovi različnih posvetov in preverb - od izsledkov statikov, gradbenikov, protipožarnih in drugih ugotovitev, ki so potrjevale dotrajanost in nevarnost spomenika," piše v odzivu. "Tudi če bi ga rekonstruirali, bi ga nekako morali rušiti. Če ga ne bi rušili, bi se zrušil sam. Pod seboj je že rušil - ljudi," je ob tem dejala ministrica Širca.

Ob tem je treba znova poudariti tudi to, da je ministrica že kot opozicijska poslanka nasprotovala členu zakona, ki ji nalaga tako odločitev in je direktoratu za dediščino še naročila, da pripravijo strokovne in pravne podlage za spremembo omenjenega člena. Izdano soglasje pa v nobenem primeru ne prejudicira prihodnje gradnje na tem mestu. V tem primeru sta pravi naslov Mestna občina Ljubljana in investitor.

Kolizej je najstarejša gradbena megastruktura na svetu, 50 let starejša od prvih ameriških v Chicagu in nenadomestljiv primer romantičnega historicizma s konca prve polovice 19. stoletja, torej iz Prešernovega časa.

Civilna iniciativa za ohranitev Kolizeja

Tudi če bi ga rekonstruirali, bi ga nekako morali rušiti. Če ga ne bi rušili, bi se zrušil sam. Pod seboj je že rušil - ljudi.

Majda Širca