Muzej Charlesa Dickensa si želi, da bi portret dopolnil njihovo stalno zbirko, zato začenjajo kampanjo za zbiranje denarja. Foto: Reuters
Muzej Charlesa Dickensa si želi, da bi portret dopolnil njihovo stalno zbirko, zato začenjajo kampanjo za zbiranje denarja. Foto: Reuters
Dickens je umetnici poziral v "času negotovosti", saj njegova romana Martin Chuzzlewit in Barnaby Rudge do takrat nista požela velikega uspeha. Foto: Reuters
Charles Dickens
Mladostni portret je tako precej drugačen od resnega staroste s košato brado, ki v nas zre z bolj znanih, pozneje naslikanih upodobitev Dickensa. Foto: Wikipedia

V škatli za nakit v južnoafriškem mestu Pietermaritzburgu so nedavno čisto po naključju našli portret Charlesa Dickensa, ki ga je leta 1843 – v času nastajanja Božične zgodbe – naslikala Margaret Gillies. Za dlan velik portret, ki je bil izgubljen dolgih 174 let, upodablja 31-letnega Dickensa kot vzpenjajočo se literarno zvezdo.

Za portretom se v strokovni dokumentaciji izgubi vsaka sled po letu 1844, ko je bil razstavljen na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu. Slikarka sama ga je neuspešno skušala najti v šestdesetih letih 19. stoletja in ga nato razglasila za izgubljenega.

Portret, ki naj bi bil vreden četrt milijona dolarjev, so našli v škatli za nakit, kupljeni za okoli 30 dolarjev v omenjenem južnoafriškem mestu. Kupec ga je poslal v London, kjer je nato podjetje trgovca z umetninami Philipa Moulda potrdilo njegovo avtentičnost.

"To je eno najbolj vznemirljivih odkritij v moji karieri," je ob tem navdušeno komentiral Mould. Po njegovih navedbah je trajalo dva meseca, da so s plesnijo pokrito delo uspešno restavrirali. Še posebej ga je pritegnil portretirančev predirljivi pogled. Viktorijanski pisatelj je na sliki gladko obrit in ima malce daljše, valovite lase. Portret je tako precej drugačen od resnega staroste s košato brado, ki v nas zre z bolj znanih, pozneje naslikanih upodobitev Dickensa.

Mould je v izjavi za CNN pojasnil, da portret upodablja Dickensa na pragu slave. Po njegovih besedah je umetnici poziral v "času negotovosti", saj njegova romana Martin Chuzzlewit in Barnaby Rudge do takrat nista požela velikega uspeha.

Sufražetka in pisatelj
Slika obenem tudi lepo ponazori nadarjenost umetnice, ki jo je naslikala. Margaret Gillies (1803–1887) in Dickensa (1812–1870) je družilo zanimanje za socialno reformo. Slikarka je bila glasna zagovornica volilne pravice žensk, z Dickensom, čigar dela kažejo veliko empatije do ranljive postviktorijanske družbe, pa sta imela živahne debate, je povedal Mould.

Skrivnostna pota zgodovine
Kako se je njeno delo znašlo prav v Južni Afriki, ni znano. Strokovnjaki Mouldovega podjetja domnevajo, da se je tam znašlo prek enega od dveh sinov Georgea Henryja Lewesa in slovite avtorice George Eliot. Gillies in Dickens sta si bila po Mouldovih navedbah blizu z družino Lewes, eden od sinov je bil poročen z umetničino posvojeno hčerjo. Par je v Južno Afriko emigriral v 60. letih 18. stoletja.

V galeriji Philipa Moulda v Londonu bo portret na ogled od petka do 25. januarja, ravno v času 175. obletnice nastanka Božične zgodbe, ki jo je Dickens objavil 19. decembra 1843.

Muzej Charlesa Dickensa si želi, da bi portret dopolnil njihovo stalno zbirko, zato začenjajo kampanjo za zbiranje denarja.