Leta 2014 so Britanci Grčijo razjarili, ko so brezglavo skulpturo boga reke Ilis posodili sanktpeterburškemu Ermitažu. Med argumenti, zakaj Velika Britanija Grčiji ne vrne pred dvesto leti odpeljanih marmornih dragocenosti Partenona, je bilo namreč vedno slišati, kako nevaren bi lahko bil prevoz za takšne dragocenosti. Foto: AP
Leta 2014 so Britanci Grčijo razjarili, ko so brezglavo skulpturo boga reke Ilis posodili sanktpeterburškemu Ermitažu. Med argumenti, zakaj Velika Britanija Grčiji ne vrne pred dvesto leti odpeljanih marmornih dragocenosti Partenona, je bilo namreč vedno slišati, kako nevaren bi lahko bil prevoz za takšne dragocenosti. Foto: AP
Premier Cipras, ki je bil ta teden na svojem prvem uradnem obisku v Veliki Britaniji, odkar je bil leta 2015 izvoljen, je vprašanje partenonskega friza načel na srečanju z britansko kolegico Thereso May. Foto: Reuters

Zgodbo poznamo vsi: britanski diplomat, elginski grof Thomas Bruce, je kipe z Akropole v Atenah odnesel na začetku 19. stoletja, ko je bila Grčija še del Otomanskega imperija. Spomenike je z ladjami poslal naravnost proti Londonu, kjer je po burni razpravi o tem, ali gre za dobrodošlo pridobitev ali navaden plen, britanska vlada zaklad vendarle odkupila in ga predala v hrambo Britanskega muzeja.

Od razglasitve neodvisnosti leta 1832 dalje je Grčija od Velike Britanije že večkrat zahtevala vrnitev svoje kulturne dediščine, a brez uspeha. Kipi so v antiki krasili vzhodni in zahodni zatrep templja, 160 metrov dolg friz na Partenonu pa je bil prekrit z reliefnimi upodobitvami.

Premier Cipras, ki je bil ta teden na svojem prvem uradnem obisku v Veliki Britaniji, odkar je bil leta 2015 izvoljen, je vprašanje "Elginovih kipov" načel na srečanju z britansko kolegico Thereso May. Posebej je poudaril, da gre za vprašanje, ki Grkom ogromno pomeni: "Kipi so del svetovne kulturne dediščine, a njihov dom je na Partenonu," je povedal na srečanju z novinarji.

"Grehi" iz kolonialnih časov
Velika Britanija se že desetletja vztrajno upira zahtevkom za vračila dediščine – ne samo iz Grčije, ampak tudi iz Nigerije in Etiopije. Pogosto se pri tem opira na zakonodajo, ki ključnim muzejem prepoveduje, da bi se dokončno odpovedali kosom iz svoje stalne zbirke.

Muzej za kipe so že zgradili
Grčija je svojo kampanjo za vrnitev zaostrila leta 2009, ko je bil po več letih dokončan nov, hipermoderen muzej ob vznožju Akropole. Gradnja muzeja je bila grški odgovor na britanski očitek, češ da v Atenah ni prostorov, ki bi lahko kipe hranili in razstavljali na primeren način.

Muzej akropole danes hrani številne neprecenljive dragocenosti, na primer kariatide, slavne stebre v obliki ženskega telesa. Med njimi je zelo očitna vrzel, prazen prostor, prihranjen za kip, ki je trenutno razstavljen v British Museumu. Prejšnja grška vlada je leta 2014 najela odvetnico Amal Clooney, ki naj bi državi pomagala izdelati strategijo za vrnitev kipov.

"Vemo, kakšno je britansko stališče, a izrednega pomena je, da bitko nadaljujemo," je izjavil Cipras. "Postopoma bomo našli vse več podpornikov naše upravičene zahteve."