Konferenco spremljata tudi projekcija in razstava Kam so vse umetnine šle? Transferji in odtujitve predmetov kulturne dediščine v Sloveniji med drugo svetovno vojno, ki bo na izbranih slovenskih primerih pokazala zavite poti umetniških del v času druge svetovne vojne. Foto: RTV SLO
Konferenco spremljata tudi projekcija in razstava Kam so vse umetnine šle? Transferji in odtujitve predmetov kulturne dediščine v Sloveniji med drugo svetovno vojno, ki bo na izbranih slovenskih primerih pokazala zavite poti umetniških del v času druge svetovne vojne. Foto: RTV SLO
Nemški vojaki med počitkom v gornjegrajskem gradu, junij 1942. foto: Veit Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Udeleženci konference, ki poteka v SRC-ju SAZU-ja, bodo med drugim skušali odgovoriti na vprašanja, kakšen je bil položaj kulturne dediščine v vojnem času, kdo je bil odgovoren za prenos umetnin, kdaj in zakaj, kakšne razlage obstajajo glede premikov, kje so ti predmeti danes, kakšni podatki in zgodbe so se ohranile v javnem spominu in zakaj.

Konferenca je sicer del evropskega projekta Transfer predmetov kulturne dediščine v regiji Alpe-Adria v 20. stoletju. Poleg Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC-ja SAZU-ja kot organizatorja sodelujejo še druge ugledne tovrstne ustanove iz Italije, Hrvaške in Nemčije, ki sicer ne sodi v regijo Alpe-Adria, a je bila v 20. stoletju vpletena v večino pomembnih dogajanj v povezavi z menjavo lastnikov umetnin.

Po besedah predstojnice umetnostnozgodovinskega inštituta Barbare Murovec bo konferenca potekala sredi projekta, pred tem so že imeli znanstveno srečanje v Lucci na temo zaplembe judovskih umetnin v 30. letih in med drugo svetovno vojno: "Ta konferenca pa želi biti mednarodna še posebej v tem smislu, da hočemo naše raziskave na področju Alp in Jadrana primerjati z raziskavami na isto tematiko, se pravi transferjev umetnin in študij provenience, v svetovnem kontekstu, zlasti v Evropi in ZDA."

Kot je še dejala predstojnica, naloga umetnostnih zgodovinarjev ni doseči, da bi se umetnine vrnile še živečim lastnikom. O tem naj po njenih besedah odloča politika, naloga zgodovinarjev je ugotoviti, kaj se je zgodilo z umetninami, in vse dokumentirati.

Medtem ko večina laične javnosti pri omembi premikov umetnin v drugi svetovni vojni res najprej pomisli na razlastitve judovskih ljubiteljev umetnosti in zaplembe v socialističnih državah po letu 1945, pa Barbara Murovec omenja tudi umetnine, ki so v Ljubljano kot središče fašistični Italiji priključene Ljubljanske province (Provincia di Lubiana) prispele, ker jih je sem dal poslati duce. Ta je ob okupaciji novi pokrajinski vladi namenil dvakrat po 50.000 lir za nakup umetnin.

Na ogled tudi razstava
Konferenco spremljata tudi projekcija in razstava Kam so vse umetnine šle? Transferji in odtujitve predmetov kulturne dediščine v Sloveniji med drugo svetovno vojno, ki bo na izbranih slovenskih primerih pokazala zavite poti umetniških del v času druge svetovne vojne.

Konferenca o odtujitvi in premikih kulturne dediščine
Konferenca o odtujitvi in premikih kulturne dediščine