Prevajalci avdiovizualnih vsebin so tako v sodelovanju z več ustanovami oblikovali priporočila za podnaslovno prevajanje v slovenščini. S tem želijo izboljšati kakovost prevodov, olajšati komunikacijo med prevajalci in naročniki ter opozoriti na položaj in pomen te dejavnosti.

Smernice je na konferenci Podnaslavljanje: med znanostjo in umetnostjo v Hiši Evropske unije v Ljubljani predstavilo Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSFTP) ob podpori Generalnega direktorata za prevajanje (DGT) pri Evropski komisiji.

Konferenco, ki jo je bilo mogoče spremljati tudi v prenosu v živo, so priredili v okviru pobude #TranslatingEurope, ki za izmenjavo primerov dobrega ravnanja in večjo prepoznavnost jezikovnih poklicev že od 2014 povezuje različne jezikovne deležnike. Že v naslovu prireditve je poudarjeno, da omejen prostor dveh vrstic pri dnu zaslona pomeni precejšen izziv, če je treba sporočilo oblikovati v skladu z več merili, med katerimi so tudi pogosto izključujoča se natančnost in živost, knjižnost in govorjenost.

Vabljeni k ogledu posnetka konference!

TV Slovenija: več kot pol stoletja podnaslavljanja filmov
Na konferenci, ki zaradi epidemije poteka po spletu, se je zvrstilo več govornikov, med drugim je bila predstavljena tudi Zveza evropskih avdiovizualnih prevajalcev AVTE, ki je sprejemanje smernic spodbujala s svojo povezovalno vlogo. Njeni člani, ki takšne smernice že imajo, so npr. skandinavska društva, ki so se s tem področjem začela ukvarjati med prvimi, in francosko društvo, ki opozarja na dobre prakse ureditve avtorskih pravic.

Pri programu je opazna vloga Televizije Slovenija, saj je poleg kinematografov tista ustanova, ki že več kot 50 let skrbi za podnaslavljanje filmskih vsebin, zato je Natalija Gorščak, direktorica Televizije Slovenije, ena izmed treh, ki so nagovorili gledalce za računalniškimi zasloni.

Smernice je podrobneje predstavila predsednica DSFTP-ja Jerca Kos, sledili pa so odzivi ustanov, ki so pri sprejemanju sodelovale: Televizija Slovenija, Slovenska kinoteka, Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani oz. Inštitut Frana Ramovša za slovenski jezik, Lektorsko društvo Slovenije.

Konferenca je postregla tudi s spletnim predavanjem Jana Pedersena, profesorja na Univerzi v Stockholmu, ki je sodeloval pri projektu smernic za skandinavske države, nato pa se ukvarjal z vplivom omejenega prostora v podnapisih na metaforiko, s strategijami prevajanja izrazov za kulturne posebnosti in tudi z ljubiteljskimi podnapisi.

Strokovni dogodek se je končal s kratkim filmom prevajalca Martina Medveda.

Smernice niso nastale čez noč
Že od lanske jeseni so se člani DSFTP-ja usklajevali z željo, da izoblikujejo splošno veljavna priporočila za podnaslavljanje v slovenščini. Zdaj ta ne le da natančno opredeljujejo tehnični vidik prikazovanja podnapisov, kot so recimo umestitev na zaslonu oz. platnu, število znakov v vrstici, velikost in barva črk, prosojnost podlage, čas prikazovanja, ampak opozarjajo tudi na jezikovno kakovost, vsebinsko natančnost in preverjenost objavljenih podatkov. Vse to pa ni mogoče ob kratkih rokih, ki prevajalca silijo v čezmerno, tudi nočno delo in – zgodi se – v oddajo lektorsko nepregledanega prevoda.

Kot je za portal Jezikovni poklici povedala predsednica DSFTP-ja Jerca Kos, bi moral imeti po mednarodno sprejetih ugotovitvah o priporočeni obremenjenosti prevajalca ta za celovečerni film teden dni časa, a se to zgodi le redko, zlasti pa se hiti pred filmskimi festivali. Prav zato lahko prevajalcu zmanjka časa za posvetovanje s strokovnjakom ali vsaj lektorjem, pa čeprav so vsebine, ki se jih loteva, tematsko izredno pestre – od filmov s slengovsko ali žargonsko obarvano govorico prek izjav za dnevnoinformativni program s pogosto pomanjkljivim kontekstom do izobraževalnih oddaj s poglobljeno obravnavo narave, zgodovine, znanosti in tehnike, umetnosti, športa in gospodarstva ...