Foto: Radio Koper/Ivana Zajc
Foto: Radio Koper/Ivana Zajc
Splošne knjižnice trenutno delujejo po spremenjenem delovnem času. Foto: Radio Koper/Ivana Zajc
Splošne knjižnice trenutno delujejo po spremenjenem delovnem času. Foto: Radio Koper/Ivana Zajc

Delovanje knjižnic
Pogoj za delovanje knjižnic, ki ob vnovični razglasitvi epidemije ostajajo odprte, je zagotovitev minimalnega mogočega stika s končnimi uporabniki v skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob tem je število ljudi v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja knjižničarska dejavnost za končne uporabnike, omejeno na enega uporabnika na 30 kvadratnih metrov ali zgolj enega uporabnika, če je poslovni prostor manjši od 30 kvadratnih metrov, piše v vladnem odloku.

Predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen je pojasnila, da večina splošnih knjižnic fizično gradivo izposoja po predhodnem naročilu, naročiti pa ga je mogoče po telefonu ali prek aplikacije Moja knjižnica. Naročeno gradivo se nato prevzame ali pri pultu ali na vhodu, odvisno od posamezne knjižnice. Knjižnice pa gradivo pošiljajo tudi po pošti. Dostop do polic v večini knjižnic ni mogoč. Opozorila je še, naj uporabniki pred obiskom svoje knjižnice preverijo odpiralni čas na spletni strani knjižnice, saj splošne knjižnice v zdajšnjih razmerah delujejo po spremenjenem delovnem času.

36. Slovenski knjižni sejem na spletu s stotimi založbami in prav toliko spletnimi dogodki

Prebiranje svežih knjig
Svoja vrata so morale zapreti tudi knjigarne in papirnice. Prodaja novih knjig zato poteka večinoma prek spleta oziroma so knjige dostopne na nekaterih sicer netipičnih mestih, kot so denimo bencinske črpalke, kjer pa je izbor zelo omejen in je večinoma mogoče kupiti le kakšno uspešnico.

Po besedah predsednika Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Zdravka Kafola je največja slovenska spletna knjigarna za nakup tujih knjig Emka.si.

Največja ponudba del slovenskih avtorjev pa je trenutno zagotovo na 36. slovenskem knjižnem sejmu, ki še do 29. novembra poteka na spletu. Kot je povedal Kafol, sicer tudi predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma, opažajo dober obisk. Zelo dobro obiskani so tudi nekateri spremljevalni dogodki, ki jih je mogoče spremljati na spletu. Sicer na sejmu sodeluje 97 založb, ki knjige ponujajo s popusti, sejem pa zaradi spletne oblike seže v prav vsako slovensko vas, kot je poudaril Kafol.

Med spletnimi dogodki, ki jih ponuja Slovenski knjižni sejem, je tudi pogovor s pisateljem Tadejem Golobom. Foto: Slovenski knjižni sejem
Med spletnimi dogodki, ki jih ponuja Slovenski knjižni sejem, je tudi pogovor s pisateljem Tadejem Golobom. Foto: Slovenski knjižni sejem

Ogled najnovejših filmov
Začasno je prepovedano tudi ponujanje kinematografskih storitev, zato v kinodvoranah do preklica ni projekcij. Na najnovejše filme bo tako treba počakati do sprostitve ustreznih vladnih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, nekateri filmski festivali, ki potekajo v tem času, pa so se zaradi okoliščin preselili na splet.

Tako je prvič v svoji zgodovini spletno premiero doživel Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe. Programski direktor festivala Simon Popek je povedal, da so ob letošnjem četrtinskem obsegu festivala dosegli četrtinsko prodajo vstopnic prejšnjih let – 12.500 letos proti 48.000 lani, tako so s prvo spletno izdajo zelo zadovoljni.

Animateka kljub spletni izvedbi ne bo okrnila svojega programa

Tudi organizatorji mednarodnega festivala animiranega filma Animateka so napovedali, da se bo 17. izvedba festivala preselila na splet. Med 30. novembrom in 9. decembrom si bo mogoče prek spleta ogledati filme ter slediti AnimatekiPRO in spremljevalnemu programu. Spletni del festivala bo ponudil sedem celovečernih in 252 kratkih animiranih filmov, del festivalskega programa pa bodo prikazali v kinodvoranah, ko bodo razmere to dopuščale.

Tudi 36. Festival LGBT-filma bo mogoče med 12. in 20. decembrom spremljati prek spleta.

Spletni koncerti in predstave
Prav tako so se gledališča po državi odločila, da v stiku z obiskovalci ostanejo vsaj prek spleta, vse več gledališč poleg posnetkov predstav ponuja tudi druge spletne vsebine, kot so denimo pogovori z igralci. Arhivske posnetke svojih predstav pa gledališke hiše objavljajo na svojih spletnih straneh, YouTubovih kanalih in na družbenih omrežjih.

Drugi val spletnih koncertov Slovenske filharmonije kot majhno nadomestilo za odpadle dogodke

Tudi koncerti so se preselili na splet. Slovenska filharmonija je denimo pripravila cikel spletnih koncertov, katerih koproducent je tudi RTV Slovenija in jim je mogoče prisluhniti tudi na 3. Programu Radia Slovenija – programu Ars. Sicer pa jih je mogoče na datume predvidenih abonmajskih koncertov spremljati na njihovi spletni strani.

Prav tako se s koncertoma 24. novembra in 15. decembra na splet seli 7. Slowindova pomlad, prav tako spletne oziroma hibridne koncerte ponujajo v CUK-u Kino Šiška, kjer je za petek napovedan spletni koncert Sainkho Namtchylak, izvrstne vokalistke in zvezde globalne glasbe.

Kultura bivanja: razstava Vizije SO 15 v galeriji Kresija

Muzeji in galerije
Tudi muzeji in galerije prek spleta ohranjajo stik z obiskovalci, ki so jim na voljo spletne razstave, nekateri ponujajo tudi razstave na prostem. Sicer pa zanimive vsebine delijo tudi na Facebooku, Instagramu in kanalu YouTube. V Galeriji Kresija so denimo razstavo Vizije so 15: Univerza in mesto postavili v okenski predel galerije, kjer si jo je mogoče ogledati do 3. decembra.