Ob reakcijah, ki jih sproža prizadevanje trenutnega predsednika Nacionalnega sveta za kulturo, so zgroženi in zaskrbljeni, ne pa tudi začudeni, saj "gre za vzorec, ki se že leta ponavlja". "Povsem neaktivna kulturna politika se je v tem mandatu omejila na trosenje puhlic in nesramežljivo izkazovanje nadutega odnosa do ustvarjalcev v stilu: 'Kulturniki, bodite veseli, da vam nismo vzeli še več'," so zapisali na društvu.

S takšnimi izhodišči, kot so dodali, nikakor ne morejo biti zadovoljni, še manj pa so zadovoljni "s pritlehnimi načini, na katere politika vodi ne-dialog z uglednimi in tvornimi členi družbe".

Društvo poziva vse vpletene in odgovorne k takojšnjemu razmisleku in ukrepanju. Za začetek jih poziva, naj se odločijo, ali bodo v institutih države, ki so na papirju opredeljeni kot neodvisni in posvetovalni, vključujejo pa strokovnjake in/ali umetnike ter samostojno misleče ljudi, zaščitili pravico do lastnega stališča. Ali pa naj se odločijo, da bodo dopustili, da se tisti, ki argumentirano podajajo svoje včasih tudi zelo kritično mnenje do države, njenih institucij in odgovornih, "preprosto z diskreditacijami eliminirajo iz sistema, odgovorni pa si potem tovrstne 'neodvisne' institute države prikrojijo v prikimovalne stroje, ki ne motijo več njihovega ugleda v medijih in posledično v očeh volivcev".

Pevcu, ki je bil ustanovni član društva, so izkazali podporo dva dni pred njegovim napovedanim odstopom z mesta predsednika Nacionalnega sveta za kulturo, posvetovalnega telesa vlade na področju kulture. V zahtevi, v kateri je Nacionalni svet za kulturo od premierja Mira Cerarja zahteval razrešitev pristojne ministrice Julijane Bizjak Mlakar, je določen tudi rok 17. decembra, v nasprotnem primeru pa je večina napovedala odstop. Ministrici med drugim očitajo nestrokovno in izrazito politično vodenje resorja, ki se že nekaj let spoprijema s finančno podhranjenostjo.

Poleg Pevca so pismo podpisali Milena Mileva Blažič, Andrej Blatnik, Sonja Ana Hoyer in Alja Predan. Uroš Lajovic se zahtevi ni pridružil, prav tako ne Jadranka Plut, ki sicer podpira očitke, ki so bili izrečeni proti ministrici, ne pa tudi poziva k njeni razrešitvi.

Koliko kulture dobimo za svoje davke?
Predsednik prejšnje sestave Nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič ne verjame, da bo premier ministrico razrešil. Razrešitev bi vplivala na razmerje med SMC-jem in DeSUS-om ter vnesla še dodaten napet položaj znotraj koalicije. In tako jih bo, kot je dejal Zupanič, zaradi političnega miru kultura "spet dobila po riti". Stanja v slovenski kulturni politiki ne smemo personificirati, opozarja. "Taka zgodba, kot je, ni zgolj stvar posameznika," je dejal in dodal, da gre zagotovo najprej za vladno politiko, v veliki meri tudi za finančno politiko, za parlamentarno politiko in ne nazadnje tudi za odnos državljanov do vloge, ki jo ima kultura v duhovnem prostoru nekega naroda.

Položaj je, kar zadeva obseg financiranja in sistemske rešitve, ki niso vedno nujno vezane na višino javnih sredstev, po Zupaničevem prepričanju skrb vzbujajoč, saj gre za kopnenje javne kulturne infrastrukture in nižanje standardov pri programih. Kot je dejal, bi se morali davkoplačevalci vprašati, koliko kulture dobimo za svoje davke.

Ministrica prepričana, da uživa podporo
Cerar je v ponedeljek njihov ultimat zavrnil in napovedal ovrednotenje dela vlade in ministrstev takoj po novem letu. Če bo ugotovil, da ni bilo storjenega dovolj ali da so bile storjene prevelike napake, pa je dopustil možnost rekonstrukcije. Bizjak Mlakarjeva je prepričana, da uživa podporo tako premierja kot vodstva svoje stranke DeSUS. Kot je povedala v DZ-ju, pa glede na pisma podpore, ki jih dobiva, in odzive na terenu ocenjuje, da je zadovoljnih tudi večina kulturnikov.

S predsednikom vlade se o morebitni zamenjavi ni pogovarjala: "Mislim, da ni potrebno, ker gre za posamične, zasebne interese." Prepričana je, da na ministrstvu delajo dobro in maksimalno, kot je le mogoče, tudi glede finančnih sredstev. Dodala je, da so v letih 2014 in 2015 pridobili več sredstev kot v letu 2013.