Foto: BoBo

Pozivajo jih, da se nemudoma zavzamejo za ukrepe, s katerimi se bo končno dosegel pozitivni razvojni premik tudi za nevladno kulturo ter samostojne ustvarjalke in ustvarjalce, zato da ne "bomo čez nekaj let govorili zgolj še o vojaških nakupih, obveščevalnih službah in odmevnih sodbah, pač pa bomo kot družba raje rasli skozi kulturo in umetnost," so zapisali v javnem pismu vladi.

Temelji funkcioniranja pravne države
Če je izpolnjevanje danih zavez eden od temeljev funkcioniranja pravne države, v kateri živimo, "potem je najmanj, kar pričakujemo, da bo tudi vaša vlada držala svoje obljube in besedo."

Od skupnega zvišanja proračuna za 200 milijonov bo kultura prejela zgolj zanemarljivi delež v višini treh milijonov in pol.

.

Pogajanja o razrezu proračunov RS za leti 2020 in 2021 ter višina sredstev, ki jih bo prejelo ministrstvo za kulturo, po njihovih besedah potrjujejo, da politične stranke koalicije in predsednik vlade očitno ne nameravajo uresničiti zavez iz lastne koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na izboljšanje položaja nevladnih organizacij, samozaposlenih in drugih posameznikov v kulturi.

Predstavniki političnih strank enotni: kultura potrebuje več sredstev

"Potem ko smo ministra Zorana Pozniča v različnih javnih nastopih poslušali, kako optimistično razlaga, da bo leto 2020 za kulturo leto preboja, pa ima preostanek koalicije in očitno tudi vi kot predsednik vlade na kulturo bistveno drugačne poglede. Od skupnega zvišanja proračuna za 200 milijonov bo kultura prejela zgolj zanemarljiv delež v višini treh milijonov in pol," so še zapisali v javnem pismu vladi.

Kampanja Čas je za kulturo in umetnost
V pismu tudi izpostavijo, da so kulturniki pred parlamentarnimi volitvami maja 2018 s kampanjo Čas je za kulturo in umetnost politične stranke ter prihodnje politike opozorili na nezavidljiv položaj kulture in poudarili na nujnost reform v mandatu te koalicije in vlade.

Boljše razmere le v javnih zavodih
Dodali so, da je z rebalansom proračuna za leto 2019 kazalo, da lahko za leto 2020 pričakujejo realizacijo drugih koalicijskih zavez s področja kulture. Jeseni 2019 pa ugotavljajo, da so se razmere z odpravo varčevalnih ukrepov v celotnem javnem sektorju na področju kulture delno izboljšale le v javnih zavodih, kar pa je prej posledica zakonodajnih obveznosti kot premišljene, resne in celostne strategije ter vizije razvoja področja kulture.

Pogajanja o razrezu proračunov RS za leti 2020 in 2021 ter višina sredstev, ki jih bo prejelo ministrstvo za kulturo, po njihovih besedah potrjujejo, da politične stranke koalicije in predsednik vlade očitno ne nameravajo uresničiti zavez iz lastne koalicijske pogodbe. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Glede na zadnji predlog proračuna, ki ga je vlada sprejela konec meseca, se bo proračun za kulturo leta 2020 sicer povišal za tri milijone evrov in pol, toda že leta 2021 se bo ponovno občutno zmanjšal. Kljub popolnoma nedvoumnim zavezam iz koalicijske pogodbe o podvojitvi sredstev za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi do leta 2020 je iz predlaganih razrezov proračunov za leti 2020 in 2021 jasno razvidno, da do te podvojitve tako kot tudi do samostojne proračunske postavke za NVO in samozaposlene v kulturi ne bo prišlo.

Ob tem se, kot so zapisali, poraja vprašanje, kako bo vlada zagotovila nabor nujnih ukrepov iz koalicijske pogodbe, ki so predvideni za področje nevladne kulture, kot so karierna dinamika, okrepitev štipendijske politike, debirokratizacija in reforma razpisnih mehanizmov, bolniška nadomestila za samozaposlene in izjemne pokojnine.

Med podpisniki je 32 organizacij, med njimi Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, Center urbane kulture Kino Šiška, Društvo arhitektov Ljubljane, Društvo Filmski producenti Slovenije in slovenski center PEN.