Poligon je raziskavo Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19 opravil maja, in sicer skupaj s Centrom za kreativnost.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Raziskavo, tretjo po vrsti, o tem, kako epidemija vpliva na življenje in delo slovenskih ustvarjalcev, so opravili maja letos na vzorcu 1517 delavcev. Pripravila jo je programska vodja Poligona Eva Matjaž skupaj s Polono Černič in Tejo Kosi.

Kot piše na spletni strani Slovenskega kreativnega centra, so od 6. aprila 2020 do 31. maja 2021 že trikrat merili, kako epidemija vpliva na življenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V tem času so zbrali 4616 rešenih anket, vsakič več kot 1500. Tretje poročilo je najobsežnejše doslej, saj vsebuje določene primerjave vseh treh merjenj z namenom identifikacije smernic, ki jih prinaša že skoraj leto in pol trajajoča epidemija.

Vsesplošna negotovost, manj naročil, manj srečevanj

Eva Matjaž poudarja, da raziskava še vedno pušča veliko odprtih vprašanj, obenem pa na zelo neposreden način priča o razmerah, v katerih so se znašli ustvarjalci. Tako denimo ti kot vzroke za poslabšanje razmer v sektorju med epidemijo navajajo ustavitev in prestavitev izvedb kulturnih oz. umetniških dogodkov. Kot je pojasnila, so ustvarjalci na začetku še iskali možnosti, pozneje pa večina ni več poskušala z izvedbo dogodkov. Čas epidemije so zaznamovali tudi velika vsesplošna negotovost, manj naročil, manj srečevanj in posledično manjša poraba.

Vsak peti kulturni delavec brez dela, zatekajo se k drugim dejavnostim

Nekaj vprašanih je navedlo tudi bolj pozitivne vidike, med njimi sta učinkovitejše prilaganje novim razmeram in spletanje novih priložnosti. Nekateri so omenili tudi popuščanje epidemičnega krča in pravičnejše plačilo, kot je bilo na začetku pandemije. Pozitivnejše odgovore so dobili predvsem na račun ustvarjalcev na področju grafičnega oblikovanja, računalništva in arhitekture, je povedala Eva Matjaž.

V predstavitvi je med drugim opozorila na podatek iz raziskave, ki kaže na to, da veliko ustvarjalcev za preživetje opravlja druga dela, pri čemer jo ne skrbijo toliko tisti, ki opravljajo podporna dela kulturnemu sektorju, kot tisti, ki morajo za kruh delati stvari, ki sploh niso povezane z njihovim poklicem oziroma poslanstvom.

V raziskavi so se lotili tudi psihološkega stanja ustvarjalcev, ki po besedah Eve Matjaž presenetljivo ni tako slabo, kot bi predvidevali. Morda je za to krivo to, da je sektor že dolga leta v zelo mizernem stanju in so zato ustvarjalci že odporni na vse slabo, razmišlja Eva Matjaž. Kot psihologinjo jo skrbi, da bi sicer statično majhen – vsak peti ustvarjalec – delež posameznikov v kulturnem sektorju, ki so v slabem psihološkem stanju, na večjem vzorcu pomenil veliko težavo za družbo.

Alarmantne so tudi vse ekonomske stiske

Alarmantne se ji zdijo tudi vse ekonomske stiske, ko posamezniki ne morejo plačati osnovnih stroškov, si morajo izposojati ali se morajo zaradi nezmožnosti plačevanja najemnim sami oziroma z družino seliti nazaj v "otroške sobe pri starših".

Obenem je opozorila na zelo izčrpan kulturno-kreativni sektor. V njem je kar sedem odstotkov vse slovenske delovne sile, ni pa se rehabilitiral že vse od leta 2008. Boji se, da se brez sistemskih rešitev razmere ne bodo rešile.