Na obisk prireditev ter kulturnih ali zgodovinskih znamenitosti so v večini vplivali s pandemijo povezani ukrepi, ugotavlja raziskava. Delež prebivalcev, ki so obiskali kulturne prireditve, se je v letu 2022 zmanjšal. Vsaj eno kulturno prireditev jih je obiskala 33 odstotkov, skoraj petina vprašanih pa si je filme raje ogledala po televiziji ali prek spleta, kažejo podatki statističnega urada.

Narodna galerija Slovenije je osrednji muzej umetnosti starejših likovnih del umetnosti v državi. Foto: ICOM
Narodna galerija Slovenije je osrednji muzej umetnosti starejših likovnih del umetnosti v državi. Foto: ICOM

Vsaj eno kulturno ali zgodovinsko znamenitost si je ogledalo 41 odstotkov vprašanih, 15 odstotkov pa več kot tri. Najbolj obiskani so bili gradovi, cerkve, palače ter muzeji in galerije. Med obiskovalci jih je bilo največ iz starostne skupine od 25 do 44 let, najmanj pa starih 65 let ali več. Med moškimi in ženskami ni bilo velikih razlik.

Prireditve in kino ter primerjava z letom 2015
Kot omenjeno, je tretjina vprašanih obiskala vsaj eno kulturnih prireditev, 23 odstotkov jih je obiskalo do tri, 10 odstotkov pa več kot tri. Najbolj priljubljeni so bili koncerti, sledile so gledališke uprizoritve. Na kulturne prireditve se je odpravil nekoliko višji odstotek žensk kot moških. V kino se je v letu 2022 vsaj enkrat podalo 22 odstotkov vprašanih, v največjem odstotku so ga obiskovali mladi od 16 do 24 let, medtem ko je šlo v kino le pet odstotkov starejših od 65 let, kažejo podatki Sursa.

Foto: Surs
Foto: Surs

V primerjavi z letom 2015, ko so prav tako merili socialno in kulturno vključenost, je zaznati upad pri vseh obiskih oziroma ogledih. Najbolj se je zmanjšal delež tistih, ki so obiskali vsaj eno kulturno prireditev (za 24 odstotnih točk), najmanj pa delež ljudi, ki so si ogledali vsaj eno od kulturnih ali zgodovinskih znamenitosti (za tri odstotne točke).

Druženje na daljavo in v živo
Medtem ko je bilo obiskov kulturnih prireditev manj, pa med prebivalci povezanost s prijatelji in sorodniki ostaja velika. Lani jih je bilo vsak teden v stiku s prijatelji prek SMS-ov, po telefonu ali prek spleta 71 odstotkov, od tega 28 odstotkov vsak dan. Ta delež se je v primerjavi z letom 2015 povečal za štiri odstotne točke, prav tako tudi delež prebivalcev, ki so bili vsak teden v stiku s sorodniki, saj je ta znašal 68 odstotkov. S prijatelji so bili najpogosteje v stiku mladi.

S prijatelji se je v živo vsak teden družila polovica vprašanih, najpogosteje mladi od 16 do 24 let, in sicer 78 odstotkov. S sorodniki pa je čas v živo preživljalo 49 odstotkov starejših od 65 let.

Foto: Surs
Foto: Surs