Najdba lesenega orožja, katerega starost ocenjujejo na od 38.0000 do 45.000 let, je za to obdobje nekaj popolnoma novega. Konica je izdelana iz lesa tise, najprimernejše vrste lesa za izdelavo lesenih delov lovske opreme. Na eni strani je še ohranjen premaz iz smole. Po do zdaj znanih podatkih gre za prvo tovrstno najdbo na svetu.

Odkritje podvodnih raziskovalcev dopolnjuje skromne podatke o navzočnosti paleolitskih lovcev na Ljubljanskem barju, ki je bila do zdaj izpričana le s posamični najdbami kamnitih orodij in obdelanih živalskih kosti iz severnega obrobja.

Presenetljiva najdba
Pregled struge Ljubljanice je na območju obnove brežine v Sinji Gorici obsegal vizualni pregled, pomagali pa so si tudi z detektorjem za odkrivaje kovin, ki je zaznal železno pogačo, surov metalurški izdelek. Ko so ga dvignili, so v mulju pod njim našli lesen predmet koničaste oblike, je povedal Miran Erič, član skupine podvodnih arheologov, ki deluje pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Najdba je bila tudi zanj presenečenje, in ker je že takoj pomislil, da gre za obdelan kos lesa, je dal izrisati arheološko risbo in prosil arheologa Boštjana Odarja, da si ga ogleda in presodi, ali je vreden raziskovanja.

Sodba arheologa
Najdbo si je nato ogledal arheolog Boštjan Odar in se ob lesenem predmetu koničaste oblike spomnil na szeletienske kamene konice, ki so bile značilne za srednjo Evropo v obdobju med 50 in 35 tisoč leti pr. n. št. Časovno umestitev sulične osti v szeletiensko obdobje so pozneje potrdile radiometrične raziskave, ki so jih naredili v laboratoriju v Miamiju in v Oxfordu, da gre za tisovino, pa so potrdile raziskave, ki so jih opravili na ljubljanski biotehniški fakulteti, kjer so tudi odkrili ostanke smolnatega premaza na eni izmed stranic.

Sledovi obdelave lesene osti se najverjetneje niso ohranili, ker je bila ost na zdajšnjo lokacijo (na sliki označena z rdečim krožcem) najbrž transportirana po rečni strugi, poleg tega pa se na lesu sledovi uporabe drugega orodja le težko ohranijo. Mogoče je tudi, da so ohranjeni pod plastjo smole.

Bolj znano po koliščih
Kot je povedala vodja Centra za preventivno arheologijo ZVKDS-ja Barbara Nadbath, je bilo Ljubljansko barje do zdaj znano predvsem po koliščih, druga obdobja pa so za zdaj manj raziskana. Novo odkritje sulične osti dopolnjuje skromne podatke o navzočnosti paleolitskih lovcev na tem območju, razkriva, katere materiale so uporabljali za izdelavo orodja v tem času, a odpira tudi mnoga nova vprašanja. Zato bodo na območju, kjer so našli ost puščice, potrebne dodatne raziskave struge Ljubljanice, ki bodo med drugim pokazale, ali je bila ost najdena na prvotni lokaciji ali pa gre za sekundarno lokacijo.

Še eno odkritje
V bližnjih Sinjegoriških ribnikih, ki ležijo le nekaj sto metrov od lokacije nekdanje rimske naselbine Nauportus, pa so našli ostanke ladje, ki jo datirajo v zadnja desetletja pred in prva desetletja po Kristusu. Posebnost ladje je v tem, da ni "šivana", ampak so njeni deli vezani s kovinskimi spojkami. Najdba tako potrjuje nadaljnji razvoj tehnologije gradnje ladij, ki pa so ga arheologi že prej domnevali.

L. Š.