Mavrična zastava bo svoje mesto dobila v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, na oddelku za arhitekturo in oblikovanje, kjer se bo pridružila podobno univerzalnim simbolom, kot so afna (@), logotip Creative Commons in simbolu za recikliranje. Foto: Reuters
Mavrična zastava bo svoje mesto dobila v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, na oddelku za arhitekturo in oblikovanje, kjer se bo pridružila podobno univerzalnim simbolom, kot so afna (@), logotip Creative Commons in simbolu za recikliranje. Foto: Reuters
Parada ponosa 2015
Leta 1978 jo je skupaj s prijatelji v centru gejevske skupnosti v San Franciscu ustvaril umetnik Gilbert Baker. Foto: BoBo

Mavrično zastavo, univerzalni simbol LGBTQ-skupnosti, je leta 1978 ustvaril umetnik Gilbert Baker. Prepoznavna in uporabljena je postala po vsem svetu. Junija, ki ga že tradicionalno zaznamujejo tudi Parade ponosa, bo svoje mesto dobila v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, na oddelku za arhitekturo in oblikovanje, kjer se bo pridružila podobno univerzalnim simbolom, kot so afna (@), logotip Creative Commons in simbolu za recikliranje.
"Zastava je drugačna kot katera koli druga oblika umetnosti. Ni slika, ni le blago, ne gre le za logotip - deluje na zelo različne načine," trdi umetnik, ki je zastavo ustvaril leta 1978. "Zdelo se mi je, da potrebujemo takšno vrsto simbola, da potrebujemo nekaj, kar bodo vsi takoj razumeli. Ne pravi 'gej', tako kot ameriška zastava ne pravi 'ZDA', a vsi vizualno vedo, kaj pomeni," je razmišljal, ko se je odločil, da potrebujejo zastavo, ki bo ustrezala kot simbol za njihovo skupnost. "In zastave so povezane z razglasitvijo moči," dodaja.
Jasen simbol, ki povezuje
Baker je bil del LGBTQ-scene v San Francisu v 70. letih prejšnjega stoletja in je takrat ustvaril ter zašil prvo zaveso s pomočjo skupine prijateljev v centru gejevske skupnosti z naravno barvo, soljo in veliko blaga. Želel je, da ima povezavo z naravo in njihovo skupnostjo. Sprva si je zamislil zastavo osmih barv, a ker je bilo to predrago, je uporabil šest barv. Imel je še nekaj drugih idej, a jih je opustil v želji po takojšnji prepoznavnosti, da bi zastava lahko delovala kot jasen simbol.
Prvič je bila dvignjena na trgu Združenih narodov v San Franciscu 25. junija 1978. Baker je s skupino prostovoljcev ustvaril kar nekaj zastav, vse so delali na roko. Simbol je hitro eksplodiral v ikonični motiv, se razširil po vsem svetu in se z zastave preselil tudi na majice, nalepke in druge predmete. "Naredil sem ga leta 1978 in upal, da bo dober simbol, a je presegel vse to in hitro postal veliko večji od mene in naše skupnosti v San Franciscu, večji tudi od ZDA. Zdaj takšne zastave delajo povsod po svetu. Njegova lepota je, da nas je povezal."