. K njej vsako leto romajo številni verniki, ki Devico prosijo za pomoč. V 150 letih, odkar so se začela pričevanja o čudežnih ozdravitvah, naj bi se na Brezjah zvrstilo že 15 milijonov romarjev.

Nastanek milostne podobe Marije Pomagaj je povezan s francosko okupacijo, ko se je kranjski slikar Leopold Layer v stiski odločil, da bo svojo nadarjenost uporabil za ponarejanje bankovcev. Končal je v ječi, kjer se je zaobljubil Mariji Pomagaj z Brezij, da ji bo poslikal kapelo, če ga obvaruje in reši.

Po prihodu iz ječe je Layer izpolnil obljubo in leta 1814 poslikal Marijino kapelo s freskami. Po izročilu je takrat naslikal tudi sedanjo milostno podobo Matere Božje. Podobo je naslikal po Cranachovi Mariji v Innsbrucku. Vendar pa je njegova podoba poslovenjena: Marijini obleki je dal nošo 18. stoletja, Jezusov in Marijin obraz pa sta dobila nove poteze.

Prvo nenadno ozdravljenje: leta 1863
Božja pot na Brezjah je vedno bolj slovela po milostni podobi Marije Pomagaj, k njej so romali od blizu in daleč. Še več jih je bilo, ko so izvedeli za prvo nenadno ozdravljenje pred milostno podobo 22. septembra 1863, ko je čudežno ozdravela 18-letna Marija Tavčar iz Begunj na Gorenjskem. Po tem čudežu so znane številne milostne ozdravitve, na kar kažejo predmeti, zapisi in votivne podobe, ki jih puščajo romarji v zahvalo za oltarjem.

Že več kot 15 milijonov obiskovalcev
Po podatkih urednika nove monografije Marija Pomagaj - Milostna podoba na Brezjah Jožeta Dežmana je v 150 letih priromalo na Brezje več kot 15 milijonov romarjev. V 21. stoletju število romarjev narašča in jih je po podatkih rektorja svetišča Roberta Bahčiča od 250.000 do 280.000 letno.

Patri frančiškani, ki so varuhi svetišča, ob 200-letnici podobe Marije Pomagaj pripravljajo številne duhovne dogodke in srečanja, z jubilejem pa so povezali tudi vsa tradicionalna romanja.

Osrednje praznovanje 200-letnice milostne podobe Marije Pomagaj se je začelo v petek z večerom krščanskih izročil, ki je povezal Slovence v domovini z rojaki po svetu. Potekalo je slovesno somaševanje, ki mu je sledila procesija z milostno podobo, po polnočni maši pa so pripravili celonočno bdenje.

Danes so praznovanje ob 5. uri začele redovnice z molitvijo rožnega venca. Ob 10.00 so pred baziliko prinesli podobo Marije Pomagaj, slovesno somaševanje škofov in duhovnikov pa je vodil predsednik Slovenske škofovske konference, apostolski administrator ljubljanske nadškofije in novomeški škof Andrej Glavan.

Predsednik Pahor: "Katoliška tradicija je sooblikovala nacionalni značaj"
Baziliko in patre frančiškane je včeraj obiskal tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril, da je podoba Marije Pomagaj "sestavni del naše kulturne dediščine". Ne glede na to, kako kdo razume vero, je močna katoliška tradicija po besedah predsednika republike "sestavni del istovetnosti", saj je sooblikovala nacionalni značaj. "To nima nobene zveze s tem, da sta Cerkev in država ločeni, ima pa veliko povezavo z nekim izročilom, ki ga je treba ohranjati," je v izjavi za medije povedal Pahor.