Protesti na odprtju Centra Rog. Foto: BoBo/Borut Živulović
Protesti na odprtju Centra Rog. Foto: BoBo/Borut Živulović

Vhod v novoodprti Center Rog je med otvoritveno slovesnostjo varovala posebna enota policije, je za Dnevnik TV Slovenija poročala Špela Kožar.

Protestniki so krožili okoli nove stavbe in z grafiti, nalepkami ter barvo označevali pročelje in stekla izložb. Foto: BoBo/Borut Živulović
Protestniki so krožili okoli nove stavbe in z grafiti, nalepkami ter barvo označevali pročelje in stekla izložb. Foto: BoBo/Borut Živulović

Trčenje dveh svetov
Protestniki, ki so na prizorišče prišli z bobni in transparenti, so stavbo pred tem obkrožili, svoj shod pa naslovili "Mal je velik tale Rog za okrog, nje?" (To so namreč besede župana Zorana Jankovića, izrečene pred mesecem dni.) Nekateri gostje odprtja "so si premislili in s prizorišča odšli", je razmere še opisala Špela Kožar. "V Sloveniji še nismo doživeli takega odprtja kulturnega centra, kot ga spremljamo tukaj."

Policisti so po dobrih dveh urah protestov uporabili tudi solzivec, eno izmed protestnic so odpeljali v urgentni center, so poročali v Odmevih.

"Tajna otvoritev, javna osvoboditev"
V Parku izbrisanih pred novim Centrom Rog se je od 18.00 dalje zbralo po naši oceni od 500 do 800 protestnikov, ki so nosili različne transparente; aktivist Miha Blažič pa je pred prihodom policistov zaklical: "Javni prostor, privatna zabava".

"Tajna otvoritev, javna osvoboditev" pa se je glasil največji med transparenti, ki je naslovil zasebno naravo odprtja novega Centra – ta je sprejemal zgolj goste z vabili. Parole je zatem preglasila skupina tolkalistov, ki so z bobnanjem sprožili pohod proti Rogu. Protestniki so krožili okoli nove stavbe in z grafiti, nalepkami in barvo označevali pročelje ter stekla izložb.

"Želimo jasno povedati, da smo proti politiki mesta. Ne samo v okviru novega Centra Rog, temveč že zadnjih 17 let, ko se daje prednost in privilegij kapitalu proti javnemu prostoru, proti ljudem. Gre za katastrofalno socialno, kulturno, prometno in urbanistično politiko, ki je ukradla mesto njegovim prebivalcem," je za Radio Slovenija dejal eden izmed protestnikov. "Gre za to, da so tisti, ki bodo imeli tukaj prostore, šli skozi neki proces izbire, in že to se popolnoma razlikuje od tega, kar je bilo v Rogu, kjer je bil dobrodošel kdor koli z idejami, ki jih je tisti hip razvijal," je dodala ena izmed protestnic pred Centrom Rog.

Med gala odprtjem so se pred vhodom prerivali policija in protestniki. Foto: BoBo/Borut Živulović
Med gala odprtjem so se pred vhodom prerivali policija in protestniki. Foto: BoBo/Borut Živulović
Nekdanji uporabniki Roga so svoje nestrinjanje izrazili že na začetku tedna, v nocojšnjem protestu pa jih podpirata sindikata Glosa in Zasuk. Foto: BoBo/Borut Živulović
Nekdanji uporabniki Roga so svoje nestrinjanje izrazili že na začetku tedna, v nocojšnjem protestu pa jih podpirata sindikata Glosa in Zasuk. Foto: BoBo/Borut Živulović

Poskus vstopa
Po uri kroženja so želeli protestniki vstopiti v stavbo Centra Rog, a so varnostniki zaprli vrata in jim to preprečili. Po nekaj minutah je v skupino ljudi s strani prodrla skupina policistov, ki so želeli sprostiti prostor pred vhodom. Nastalo je nekajminutno prerivanje in vzklikanje, na kar so se protestniki v en glas odzvali s parolama "represija – policija" in "represija povsod, pravice nikjer". Kmalu se je pred vhod prebila tudi posebna enota policije, ki je prerivanje umirila, nato pa je skupina protestnikov znova obkrožila Rog.

Po stotih letih Rog ohranja duh proizvodnje
Kot je na otvoritveni slovesnosti povedala direktorica Centra Rog Renata Zamida, center zaganjajo natanko sto let od prvega zagona proizvodnje v teh prostorih, kjer se je začelo s strojarno kož, po drugi svetovni vojni pa so tam izdelovali pisalne stroje in kolesa. Tovarno kot Center Rog ohranjajo v funkciji proizvodnega prostora z devetimi skupnostnimi delavnicami, ki so srce te hiše in so namenjene vsem, ki iz idej ustvarjajo uporabne objekte. Skoraj polovico stavbe predstavljajo studii za kreativce, ki razvijajo kreativne in družbeno koristne izdelke. Predvsem pa hiša z novim steklenim prizidkom in javno knjižnico razpira prostor vsem in je na voljo za druženje in delo, je še povedala.

Z delavnicami in laboratoriji želi Center Rog privabiti meščane, državljane različnih generacij, ne le profesionalcev s področja oblikovanja, obrti, arhitekture in uporabne umetnosti. V njem je tudi nova enota Mestne knjižnice Ljubljana, da privabi tudi tiste, ki – kot pravijo v Rogu – sicer vanj ne bi vstopili. In njegov osrednji cilj: inovativni, družbeno odgovorni in zeleni proizvodi za skupno dobro. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Z delavnicami in laboratoriji želi Center Rog privabiti meščane, državljane različnih generacij, ne le profesionalcev s področja oblikovanja, obrti, arhitekture in uporabne umetnosti. V njem je tudi nova enota Mestne knjižnice Ljubljana, da privabi tudi tiste, ki – kot pravijo v Rogu – sicer vanj ne bi vstopili. In njegov osrednji cilj: inovativni, družbeno odgovorni in zeleni proizvodi za skupno dobro. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Neuspešna mediacija s prejšnjimi rogovci
Nocojšnje dogajanje pred Centrom Rog je župan Zoran Janković v svojem nagovoru opisal kot znak nespoštovanja. Poudaril je, da so se sicer z nekaterimi rogovci dogovorili za nadomestne prostore, tistim, s katerimi so bili v sporu na sodišču, pa so v postopku mediacije ponujali 600 kvadratnih metrov površin v Centru Rog brezplačno, kar so zavrnili.

Prostorska stiska ustvarjalcev s področja kreativnih industrij
Nekdanji uporabniki Roga so svoje nestrinjanje izrazili že na začetku tedna, v nocojšnjem protestu pa jih podpirata sindikata Glosa in Zasuk. V odprtem pismu poudarjajo krizo produkcijskih prostorov v prestolnici (ustvarjalci so morali zapustiti Tobačno, občina je izpraznila Kersnikovo zaradi gradnje hotela, naposled še deložacija dvestotih prejšnjih uporabnikov Roga). V pismu spomnijo tudi na obljube MOL-a, da bo novi javni zavod zagotovil prostore za več kot 500 ustvarjalcev. Mestno občino zato pozivajo, da je prišel skrajni čas za drugačno razvojno strategijo. In prav danes se je na Kongresnem trgu odprla razstava o gentrifikaciji mesta.

Vstop v Center Rog je bil na večer ob odprtju prihranjen le za povabljence. Foto: BoBo/Borut Živulović
Vstop v Center Rog je bil na večer ob odprtju prihranjen le za povabljence. Foto: BoBo/Borut Živulović

Center Rog torej ne rešuje stisk številnih nevladnikov in samozaposlenih v kulturi, je srž vseh teh očitkov, čeprav ekipa poudarja, da so odprti za vsakogar.

Center Rog se je začel uradno odpirati danes popoldne, s predstavitvijo fotografske razstave Branka Čeaka in Jureta Horvata o preobrazbi nekdanje tovarne Rog v kreativno in družabno središče. Center Rog bo deloval kot "proizvajalnica idej", kjer poganjajo "rezkalne in šivalne stroje, biokemijo in domišljijo, restavracijo in delavnice, knjižnico in kavarno, bistro in fablab, ideje in okuse", piše na spletni strani.

Knjižnica, delovni studii, proizvodni laboratoriji
Objekt ima v pritličju devet proizvodnih laboratorijev, med drugim tekstilni, steklarski in lesarski laboratorij, ki bodo delovali po načelu naredi si sam. Pet bivalnih delovnih prostorov v najvišjem nadstropju bo namenjenih bivanju in delu tujih gostov s ciljnih področij Centra Rog. V pritličju bo tudi šest manjših trgovin, v katereih bo mogoče poleg izdelkov lokalnih kreativcev kupiti tudi nekatere izdelke, ki so nastali v Centru Rog.

Na večernem odprtju Centra Rog
Kritični opomnik na oglasnem panoju Europlakata. Foto: MMC RTV SLO/A. P.
Kritični opomnik na oglasnem panoju Europlakata. Foto: MMC RTV SLO/A. P.

Knjižnica Rog iz mreže Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) bo na skoraj 300 kvadratnih metrih ponujala 18 tisoč enot knjižničnega gradiva – leposlovje, strokovno gradivo in serijske publikacije s področja ustvarjanja ter kreativnih industrij.

Posameznikom in kolektivom, ki delujejo na področjih, kot so urbano rokodelstvo in obrt, produktno in modno oblikovanje, arhitektura in inženirstvo ter uporabne umetnosti, pa je v drugem in tretjem nadstropju na voljo 19 delovnih studiev, piše na spletni strani Centra Rog.

V teh dneh so na nekdanjem tovarniškem dvorišču, kjer je zdaj Park izbrisanih, odkrili tudi izbrisanim posvečen spomenik v obliki črke Ć. Avtorji idejne rešitve spomenika so Vuk Ćosić, Aleksander Vujović in Irena Woelle.

Očitki gentrifikacije in spornega ravnanja pri gradnji ter delitvi prostorov
Skupščina neuporabnikov Roga je že na začetku tedna na novinarski konferenci poudarila, da glavni učinek Centra Rog ne bo pogon ustvarjalnosti v Ljubljani, temveč gentrifikacija. Menijo, da se s 27-milijonskim projektom ne ureja vse bolj pereče pomanjkanje dostopnih delovnih prostorov za prekarne kulturno-ustvarjalne delavce v Ljubljani, kar je bilo napovedano z gradnjo Centra Rog, saj bo ustvarjanju namenjena le četrtina zgradbe.

Pri podeljevanju prostorov so bili po njihovih navedbah izbrani "izrazito premožni ponudniki", pri čemer ugotavljajo, da so pri najbolj prestižnih imeli prednost "ponudniki iz ožjega kroga župana Zorana Jankovića in vodstva javnega zavoda Center Rog". Javni zavod Center Rog je Mestna občina Ljubljana (MOL) sicer ustanovila aprila 2021.

Sorodna novica Skupščina neuporabnic: Glavni učinek ne bo pogon ustvarjalnosti, temveč gentrifikacija

O "skrenjeni mestni politiki"
Protest oziroma manifestacijo skupščine neuporabnic oziroma neuporabnikov Roga podpira tudi sindikalna konfederacija Glosa - Zasuk, ob čemer so poudarili, da je "prostorska koalicija neuporabnic raznotera in zajema številne skupine, ki jih je skrenjena mestna politika prezrla – od ustvarjalcev do najemnikov, okoljskih aktivistov in ne nazadnje sindikalistov", so zapisali v konfederaciji. MOL zato pozivajo, "naj začne opravljati že desetletje napovedovano obljubljeno poslanstvo zagotavljanja primernih stalnih produkcijskih prostorov za vsaj 500 prekarnih kulturno-ustvarjalnih delavcev".

Direktorica Centra Rog Renata Zamida je v odzivu na ponedeljkovo novinarsko konferenco neuporabnikov Roga pojasnila, da bo skupno več kot polovica vsega prostora namenjenega ustvarjanju oziroma po njenih besedah še več, če se k temu prišteje še velika razstavno-prireditvena dvorana v prvem nadstropju. Dodala je, da so za 20 studiev objavili tudi javna razpisa, za polovico od njih že spomladi. Do konca prihodnjega meseca je odprt še razpis za drugo polovico studiev, merila pa so po besedah direktorice jasna in so objavljena na spletni strani Centra Rog.

V Ljubljani odprli Center Rog