Foto: EPA
Foto: EPA

Primerjalno analizo strokovnega ocenjevanja programov in projektov v kulturi, ki so financirani iz proračuna prek ministrstva za kulturo, agencije za knjigo, filmskega centra in sklada za ljubiteljsko kulturo, so opravili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Predstavili sta jo vodja Centra za kreativnost pri MAO Anja Zorko in pravnica Suzana Pecin.

Primerjalno analizo so izvajali od avgusta do oktobra, pri tem pa so izhajali iz obstoječe zakonodaje – zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi, zakonov o omenjenih institucijah, ustanovitvenih aktov in številnih pravilnikov, ki določajo imenovanja in sestavo strokovnih komisij.

Poleg pravnega pogleda je analiza zajela tudi statistiko in intervjuje s predstavniki javnih zavodov, nevladnih organizacij in prejemnikov sredstev. Med drugim so ugotovili, da gre za zahteven sistem, ki je razpršeno urejen, in da gre za različne ureditve sicer primerljivih institucij.

Sorodna novica Predlog nacionalnega programa za kulturo: očitki neambicioznosti in zastarelosti

Merila za ocenjevanje projektov neenotna

Različno so urejena tudi merila za ocenjevanje projektov, ki prejmejo javna sredstva. Poleg tega prihaja do navzkrižja interesov s prijavitelji, pojavlja pa se še vrsta vprašanj, denimo pri imenovanju članov strokovnih komisij, njihovi sestavi in trajanju mandata ter pri samem sistemu ocenjevanja in zagotavljanju objektivnih in strokovnih utemeljitev ob izbiri programov in projektov.

Analiza je zajela tudi predloge za izboljšave

Po besedah Anje Zorko in Suzane Pecin bi lahko sprejeli resolucijo ali zakon, ki bi poenoteno urejal delovanje ministrstva in institucij.

Lahko bi poenotili velikosti strokovnih komisij glede na višino dodeljenih sredstev. Ker gre za enega temeljnih podsistemov kulturne politike, bi bil mogoč tudi strateški premislek glede dodeljevanja javnih sredstev in dela komisij.

Analiza se bo nadaljevala tudi naslednje leto

Člani NSK-ja Maša Jazbec, Jurij Krpan, Marko Vatovec in Mitja Čander so raziskavo pozdravili, predsednica Uršula Cetinski pa je povedala, da v prihodnjem letu načrtujejo njeno nadaljevanje. Z novo analizo bi prikazali, kako sredstva za programe in projekte v kulturi dodeljujejo v drugih evropskih državah in kako na ravni Evropske komisije.

"Se pa zavedamo, da samo dodeljevanje sredstev iz državnega proračuna ni edino pomembno za subvencioniranje kulture, ampak obstajajo še drugi postopki, kot je dodeljevanje nazivov, za kar pa bi se lahko ustanovile tudi druge skupine, če bi bilo treba," je dodala Uršula Cetinski, potem ko je v. d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino Jelka Pirkovič opozorila, da analiza ni zajela knjižničarstva in dediščine, kjer prav tako obstajajo komisije, in sicer za dodeljevanje strokovnih nazivov.

Na seji, ki je potekala virtualno, je opozorila še, da sta področji dodeljevanja proračunskih sredstev in drugih pravic vezani na javni interes v kulturi, nacionalni program za kulturo in drugi dokumenti pa določajo delovanje komisij glede meril in meril pri odločanju o pravicah. Vendar se ji zdi, da je to v sedanjem sistemu premalo upoštevano.