Mikuž, predavatelj na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, je več kot štiri desetletja navzoč v slovenskih raziskovalnih, pedagoških in znanstvenih krogih, kjer se je uveljavil kot pronicljiv kritik, sooblikovalec kulturnopolitičnega prizorišča in teoretik, ki je s svojim delom razširil metodološki repertoar slovenske umetnostne zgodovine, piše v utemeljitvi. Deloval je tudi kot kustos in direktor Moderne galerije, v letih 1992-94 je bil namestnik ministra za kulturo, sodeloval pa je tudi pri pisanju študijskega programa umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Tine Germ, izredni profesor na oddelku za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, bo priznanje prejel za svoj prispevek k strokovnemu spoznavanju ikonografije in posredovanju te zainteresirani javnosti. Kot piše v utemeljitvi, je korak za korakom širil svoje poznavanje skritih pomenov igralnih kart, rastlin, števil, živali in svoje znanje v knjižni obliki predajal vsem. Posebej za študente je pripravil priročnik Uvod v ikonografijo.

Priznanje za vodilnega poznavalca beneškega kiparstva
Matej Klemenčič, vodilni poznavalec beneškega kiparstva 17. in 18. stoletja v mednarodnem smislu, bo priznanje prejel za monografijo Francesco Robba (1698-1757). Beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani. Z monografijo o Robbi (Umetniški kabinet Primoža Premzla, 2013) je kiparja prepričljivo umestil v mednarodni kontekst. Knjiga bo s svojo izčrpnostjo in strokovno odličnostjo dolgo ostala referenčna literatura o pri nas udomačenem kiparju in kiparstvu njegovega časa, piše v utemeljitvi priznanja.

Pomembna vloga Biloslava
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo bo častno posthumno priznanje podelilo dolgoletnemu direktorju Obalnih galerij Toniju Biloslavu, ki je galerijsko delo leta 1972 začel v koprski galeriji Meduza. Dve leti pozneje je začel voditi novoustanovljeni javni zavod Obalne galerije, na čelu katerega je bil skoraj 40 let. Vzporedno s predstavljanjem primorske, slovenske in tuje umetniške produkcije je spodbujal bogatenje obstoječih likovnih zbirk in nastajanje novih, med katerimi izstopa zbirka sodobne slovenske likovne umetnosti po letu 1976. Utemeljitev izpostavlja tudi njegova prizadevanja pri realizaciji Piranskih dni arhitekture od leta 1983 ter vlogo, ki jo je od leta 1977 imel pri organiziranju mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva v Portorožu.