Tanja Lažetić se je konec marca vrnila z rezidence v Nemčiji, kjer je raziskovala dotik, in niti mesec ni minil, ko smo zaradi novih razmer o temi njenega raziskovanja morali govoriti drugače. Kot torej pravi, je treba razmišlja o tem, kako se je spremenil naš odnos do dotika. In še: "Naučiti se bomo morali sporazumevati s pogledi."

Večmedijska umetnica Eva Petrič živi in dela med New Yorkom, Dunajem in Bledom. Ker so bili vsi poleti iz Evrope v New York ustavljeni, je bila več tednov prisiljena ostati na Bledu, kjer je ustvarjala s polnim zagonom. Ustvarjati je začela delo, ki ga je navdihnila zgodba kitajske zdravnice, ki je prva opozorila na nevarnost pandemije, nato pa izginila in poslala enigmatično sporočilo.

Režiser Boris Petković je z duhovitim videom, kjer ga ob tiktakanju ure stiska vse ožji okvir slike, gledalce pozval, naj ne dovolijo, da bi jim karantena zožila perspektivo.

Režiserka in videastka Valerie Wolf Gang pravi, da v času, ko je nenavaden virus zavladal svetu, beži v naravo, stran od ljudi, stran od stikov, stran od skrbi. "Izolacija, mir, tišina, zvok vetra, petje ptic, šepet dreves in ti, narava, ki mi vlivaš upanje. Svet se je postavil na glavo, ne morem se vrniti v domovini. Ostajam tu, na koncu sveta: jaz in ti, narava."

Režiser Slobodan Maksimović je pripravil konceptualni video s peščeno uro, ki opozori na to, kakšen bi bil videti svet brez umetnosti.

In tudi zadnji koronaselfi konča s stikom. Vizualna umetnica Nika Špan ob melodiji popevke Ne čakaj na maj s kolesom pelje nekje po Düsseldorfu, med drevjem, grmičevjem, kipi in starimi hišami, dokler ne prispe na cilj, kjer jo pričaka tisto, kar smo v letošnjih razmerah na novo evalvirali: človeška bližina in stik.