Okostji segata skoraj 2 milijona let nazaj in znanstveniki domnevajo, da bosta na vedenje o človeški evoluciji vrgli novo luč. Kosti so pripadale mlademu predstavniku moškega spola in odrasli ženski, vrsto, ki naj bi ji pripadala, pa so poimenovali avstralopitek sediba. Domnevajo, da so tovrstni avstralopiteki hodili pokončno in so s prvo znano človeško vrsto delili tudi druge fizične podobnosti.

Ne vemo, ali gre za manjkajoči člen
Lee Berger z univerze Witwatersrand v Johannesburgu, ki je vodil skupino - fosila so našli avgusta 2008 -, pravi, da obstaja možnost še kakšne podobne najdbe na istem najdišču. Vendar Berger najdbe ni želel označiti kot 'manjkajoči člen' v doslej znani zgodovini človeške evolucije, je pa k temu dodal, da bosta okostji na vsak način veliko prispevali k rešitvi uganke homo erectusa in okoliščin, v katerih je ta nastal. "Avstralopitek sediba je brez dvoma prehodna vrsta iz mozaika 'karakterjev' v zadnjem času najdenih človečnjakov," je sklenil Berger.

Mnogi znanstveniki verjamejo, da se je človeška vrsta razvila iz rodu avstralopitekov pred približno dvema milijonoma let, najbolj znan predhodnik človeške vrste je okostje, ki so mu nadeli ime Lucy in je pripadalo vrsti avstralopitekov afarensis. Novonajdena vrsta pa je približno milijon let mlajša, imeli so dolge, opicam podobne roke in kratke, močne dlani, zelo razvito medenico ter dolge noge, zmožne korakanja in mogoče celo teka. Ocenjujejo, da sta bila predstavnika vrste visoka približno 1 meter in 27 centimetrov, čeprav bi otrok verjetno še zrasel.

Sestop z drevesa
Velikost možganov mlajšega, torej otroka, je segala približno od 420 do 450 kubičnih centimetrov, kar je v primerjavi z velikostjo možganov današnjega človeka - od 1.200 do 1.600 kubičnih centimetrov - malo. "Fosila sta nam dala izredno podroben vpogled v novo poglavje človeške evolucije ... v čas, ko so človečnjaki stopili z dreves na tla," je najdbi vseeno priznal Berger.