Lobanja mladega neandertalca. Foto: EPA
Lobanja mladega neandertalca. Foto: EPA

Znanstveniki z nemškega instituta za evolucijsko antropologijo Max Planck so uporabili dele DNK-ja iz treh fosilnih ostankov neandertalcev, najdenih na Hrvaškem, da so rekonstruirali 60 odstotkov celotnega genoma neandertalca.

Sekvenca genoma bo razjasnila evolucijsko povezavo med sodobnim človekom in neandertalcem, pripomogla pa bo tudi k identificiranju genetske spremembe, ki so sodobnemu človeku omogočile, da se je iz Afrike hitro razširil po vsem svetu.

Sekvence DNK-ja neandertalca lahko primerjamo z genomi šimpanza in sodobnega človeka. Dozdajšnje analize sicer kažejo, da ima sodobni človek z neandertalcem skupnega le malo genskega materiala.

Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti. Glede na najdene ostanke ocenjujejo, da je izumrl pred 27.000 leti. Živel je v delih Evrope, srednje Azije in Bližnjega vzhoda, vzrok za njegovo izumrtje pa je še neznan.

C. R.