Zasedanje vrha Evropskega združenja festivalov (Efa) se bo do sobote udeležilo okoli 170 festivalskih direktorjev iz vse Evrope, ki se bodo srečali s predstavniki mesta, turističnimi organizacijami in kulturnimi ustanovami. Po besedah direktorja Efe Jana Brierja bodo razpravljali o izzivih in priložnostih festivalov danes.
Zakaj naj majhna mesta vlagajo v kulturo?
Brier poudarja, da naj majhna mesta vlagajo v kulturo iz več razlogov - ker povezuje ljudi ter privablja posel in obiskovalce. Festivalski direktorji se danes sestajajo s turističnim sektorjem, da si izmenjajo pogled na temo tokratnega vrha, naslovljeno Dediščina umetnosti. Bogata kulturna dediščina festivale enostavno potrebuje, je prepričan Brier.
Na vzporedni konferenci, naslovljeni Kreativni forum Ljubljana, ki jo ministrstvo za zunanje zadeve in Unija za Sredozemlje organizirata v sredo in četrtek ter je posvečena kreativnim industrijam, je prisotnih več visokih predstavnikov EU-ja, med njimi tudi evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport Tibor Navracsics. Konferenca pozornost usmerja na kulturo in kreativni sektor na zahodnem Balkanu in v južnem Sredozemlju ter se zavzema za boljši pretok informacij in sodelovanj. Del programa je namenjen tudi turizmu, tako da udeleženci med seboj delijo izkušnje sodelovanj in dobrih praks s turističnimi organizacijami. Sicer pa je namen konference prispevek k oblikovanju novega policentričnega omrežja kulturnih in kreativnih industrij, ki bo lahko za zgled na področjih regionalnega sodelovanja, ustvarjanja novih delovnih mest in spodbujanja gospodarske rasti.
Evropski festivali in kulturna dediščina
Zasedanje vrha evropskih festivalov se vključuje v letošnje evropsko leto kulturne dediščine, saj festivali s kulturnimi dogodki oživljajo prizorišča tovrstne dediščine. Kako se kultura lahko povezuje s turizmom oziroma kulturnim turizmom, pa je slovensko glavno mesto po mnenju direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka izvrsten primer.
Po Brlekovih besedah v Ljubljani enostavno ni dovolj zmogljivosti za vse turiste, ki bi si jo želeli obiskati. Tako bodo nekateri ansambli, ki bodo nastopili na letošnjem Ljubljana festivalu, morali biti nameščeni v drugih mestih, denimo v Dolenjskih Toplicah, na Bledu in v Portorožu. Brlek je prepričan: "Prav gotovo je k temu 'bumu' poleg urejenosti, infrastrukture, dobrega zraka in čiste pitne vode pripomogla tudi kultura, ne samo tista kultura, ki jo pripeljemo iz tujine, ampak tudi tista, ki jo ustvarjamo tukaj."
Priložnosti za festivale je po Brlekovem mnenju veliko, med njimi je naštel ne le dobre medkulturne odnose, ampak tudi delo, zaposlitve in vzgojo otrok. "Tisto, kar je mogoče zelo pomembno in kjer bi se država lahko od nas marsikaj naučila, pa je to, da je v kulturo treba vlagati. Ta vložek se je začel že pred desetimi, enajstimi leti, vendar so rezultati prišli šele po osmih letih. Torej je treba biti potrpežljiv, imeti strategijo in določiti prioritete," je še poudaril dolgoletni vodja Festivala Ljubljana.
MOL: 11 odstotkov proračuna za kulturo
Mesto Ljubljana v kulturo vlaga 11 odstotkov proračuna, del tega tudi v mednarodni poletni festival, ki bo v 66. izdaji prestolnico zasedel od 28. junija do 3. septembra. K izvedbi pripomorejo še sponzorji in pokrovitelji, med njimi vidna slovenska podjetja oziroma "smetana slovenskega gospodarstva", kot jih je na predstavitvi programa poimenoval ljubljanski župan Zoran Janković. Pri tem je poudaril, da tam, kjer del presežka ne namenjajo v razvoj okolij, ne država ne podjetja nimajo prihodnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje