Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim je leta 1990 prejel Petrarkovo nagrado, leta 2007 tudi najvišje avstrijsko državno priznanje za prevajanje in najvišje priznanje za liriko in literarne prevode - nagrado za evropsko poezijo mesta Münster za knjigo Lesen: Lieben Tomaža Šalamuna, ki je izšla pri založbi Suhrkamp, predlani pa mu je Društvo slovenskih književnih prevajalcev podelilo Lavrinovo diplomo, priznanje za prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti v druge jezikovne kulture.

V nemščino je med drugim prevedel dela Gustava Januša, Florjana Lipuša in Tomaža Šalamuna.

Leta 1966 rojeni Fabjan Hafner je obiskoval slovensko gimnazijo v Celovcu, slovenski jezik in germanistiko pa je študiral na univerzi v Gradcu, v letih 1992-1997 pa je bil avstrijski lektor za nemščino na ljubljanski univerzi. Poleg prevajanja se je Hafner posvečal tudi pisanju avtorske proze in lirike. Kot znanstvenik je poučeval na Univerzi v Ljubljani, Gradcu in Celovcu, svojo disertacijo pa posvetil liku Slovencev v opusu Petra Handkeja.

Hafner je veljal v celotnem nemško govorečem prostoru za nesporno avtoriteto na področju literarnega prevajanja in velikega poznavalca Slovenije, Koroške in njune književnosti v obeh jezikih, s katero se je ukvarjal na literarnem inštitutu Roberta Musila v Celovcu.