Hafnerjevi prevodi lirike po mnenju predsednice prevajalskega društva Irene Trenc - Frelih dolgujejo svojo dovršenost tudi temu, da je Hafner sam pesnik. Kot je sporočila, Hafner v svojih znanstvenih delih združuje senzibilnost, neomajen čut za kakovostno literaturo in elokventnost izvrstnega stilista. Foto: ÖGG
Hafnerjevi prevodi lirike po mnenju predsednice prevajalskega društva Irene Trenc - Frelih dolgujejo svojo dovršenost tudi temu, da je Hafner sam pesnik. Kot je sporočila, Hafner v svojih znanstvenih delih združuje senzibilnost, neomajen čut za kakovostno literaturo in elokventnost izvrstnega stilista. Foto: ÖGG

V sklopu cikla gostovanj vodilnih evropskih prevajalcev je na Društvu slovenskih književnih prevajalcev potekal pogovor s prevajalcem v nemški jezik, znanstvenikom in pesnikom Hafnerjem. Danes bo imel ob 11.20 na Filozofski fakulteti predavanje z naslovom O prevajalskem navdihu in zicledru.

Za prevode večkrat nagrajen
Hafner je za svoje prevode med drugim prejel Petrarcovo nagrado leta 1990, ugledno avstrijsko državno nagrado za literarno prevajanje leta 2007 ter istega leta tudi najvišje priznanje za liriko in literarne prevode - nagrado za evropsko poezijo mesta Münster za knjigo Lesen: Lieben Tomaža Šalamuna, ki je izšla pri založbi Suhrkamp.

Kot znanstvenik je poučeval na Univerzi v Ljubljani, Gradcu in Celovcu, svojo disertacijo posvetil liku Slovencev v opusu Petra Handkeja, zdaj pa je zaposlen na Inštitutu Roberta Musila za raziskovanje književnosti Univerze v Celovcu, kjer se posveča predvsem avstrijski književnosti po letu 1945 ter recepciji slovenske književnosti. Za svoje znanstveno delo je leta 2006 prejel nagrado Avstrijskega nemcističnega društva.

Med avtorje, ki jih je prevajal v nemščino, sodijo Maruša Krese, Mojca Kumerdej, Florjan Lipuš, Erih Prunč, Ana Ristović, Peter Svetina, Jani Virk, Tomaž Šalamun, Maja Vidmar, Uroš Zupan, Dane Zajc in drugi.