Obstoj RŠ-a potrjuje, da je "študent lahko tudi kaj več kot potrošniška kategorija"

O vplivu nefinanciranja od ministrstva za kulturo so predstavniki Radia Študent (RŠ) na današnji novinarski konferenci pod vprašaj postavili strokovnost komisije, ki je zavrnila njihovo vlogo. Po njihovem mnenju je bila poteza "politično motivirano dejanje", z izidom se ne bodo sprijaznili in bodo zato vložili tožbo, je še povedala Ana Kandare.

Številni mediji ostali brez državnega sofinanciranja

Preteklo delo ocenjeno kot uspešno in kakovostno
Ministrstvo za kulturo je RŠ-u prek medijskega razpisa lani namenilo skoraj 100 tisoč evrov in njihovo preteklo delo ocenilo za uspešno in kakovostno. Direktorica zavoda RŠ je dejala, da jih je odločitev komisije presenetila, saj je bila prijava na medijski razpis v zadnjih osmih letih vedno uspešna, sredstva za RŠ od ministrstva pa niso nikoli padla pod 60 tisoč evrov.

Tudi letos so oddali vlogo za sofinanciranje v znesku 100 tisoč evrov, "za več kot 3000 medijskih vsebin, kar pomeni nekje 650 ur programa oziroma večji del našega dnevnega programa," pa je povedala Ana Kandare za Televizijo Slovenija. Opomnila je, da je bil v primerjavi z lani letošnji "razpis enak, merila za ocenjevanje so bila enaka, kar se je spremenilo, je sestava strokovne komisije". Kot je še povedala na novinarski konferenci, tega dejanja ministrstva za kulturo ne morejo "razumeti drugače kot politično motivirano dejanje, s ciljem uničiti celotno neodvisno medijsko shemo z RŠ-em na čelu".

Poslanstvo RŠ-a: Dati glas tistim, ki ga nimajo
Odgovorni urednik radia Matjaž Zorec je povedal, da v argumentaciji piše, da "ima ta program zmanjšan pomen za razvoj posameznih regij", kar pa je utemeljeno z navedbo, da medijski prostor namenja razmeroma ozkemu segmentu poslušalcev. "Poslanstvo RŠ-a je vedno bilo, da ravno tem, ki nimajo glasu, namenja glas," je argument komisije zavrnil odgovorni urednik.

Radio Študent: "Problemi so odloženi, ne pa rešeni."

Konec leta 2020 je RŠ padel tudi v nemilost glede proračunskih sredstev Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) za letos. Po prvem predlogu proračuna, ki je predvideval, da ŠOU ne bo več financiral RŠ-a, so se pozneje dogovorili za financiranje v vrednosti 84 tisoč evrov – kar je še zmeraj 36 tisoč evrov manj od želenih 120 tisoč. Lani sta ŠOU in ministrstvo skupaj sofinancirala RŠ z zneskom v vrednosti 220 tisoč evrov.

"Radio Študent ni najbolj poslušan radio, to tudi nikoli ni bila njegova primarna funkcija. Vedno je bil v prvi vrsti radio tistih vsebin, ki jih drugi mediji s profitno naravnanostjo ne zajamejo. V drugi vrsti je izobraževalna platforma, v kateri se lahko vsak brezplačno izobražuje – kot novinar, tehnik, snemalec, napovedovalec," je nastalo situacijo opisal Rasto Pahor, ki na radiu deluje kot napovedovalec. In sklenil: "Radio Študent je radio, na katerem ni nihče nikoli obogatel, je radio, ki ga ni nikoli nihče privatiziral. Je pluralen radio, ki zahteva več kot 100 aktivnih sodelavcev. Prav zato je nezanimiv za tiste, ki želijo z mediji zaslužiti ali jih izkoristiti za osebno agendo."

Radio Študent: Kulturno ministrstvo nas želi utišati
Negativne odločbe medijem