Slika Le pont du chemin de fer a Argenteuil velja za vrhunski primer zgodnjega ustvarjalnega obdobja Clauda Moneta. Foto: Christie's
Slika Le pont du chemin de fer a Argenteuil velja za vrhunski primer zgodnjega ustvarjalnega obdobja Clauda Moneta. Foto: Christie's
Claude Monet: Près de Vétheuil
Na dražbi v New Yorku so ponudili še več Monetovih platen, vendar vseh jim ni uspelo prodati. Foto: Christie's
Camille Pissaro: Le grand noyer, matin, Eragny (1901)
Že tradicionalno so največji izkupički na dražbah impresionistične umetnosti, čeprav v zadnjih letih tudi cene del sodobne umetnosti vrtoglavo rastejo. Foto: Christie's

Za toliko so na dražbi newyorške izpostave dražbene hiše Christie's prodali sliko Clauda Moneta Le pont du chemin de fer a Argenteuil (Železni most v Argenteuilu). Slika prikazuje most nad reko Seno, ki jo prečkata dva vlaka. Monet je platno dokončal leta 1873, ko je živel v hiši v bližini mostu. Slika velja za eno najboljših zgodnjih Monetevih slikarij. Vrtoglave cene za dela francoskega impresionista niso novost. Že lani so njegovo delo Nympheas prodali za skoraj 24 milijonov evrov.

Eden najboljših Monetev sploh
Ob dražbi je dražbar Christopher Burge dejal, da gre za delo, ki izredno dobro predstavlja mladega Moneta, in da je malo verjetno, da bi se kmalu na trgu lahko znašlo Monetevo delo podobne umetniškozgodovinske vrednosti. Tokrat prodana slika je izrednega pomena tudi za poznavanje impresionističnega slikarstva v 70. letih 19. stoletja. Kot je ob dražbi zapisal John House, umetnostni zgodovinar z inštituta Courtauld Institute of Art v Londonu, delo zelo dobro predstavlja vlogo narave v impresionizmu. Za impresioniste je bila narava metafora pobega iz mesta, nekakšen mentalni izhod iz kaotične urbanosti. To idejo še spodbudijo politični dogodki v Franciji, predvsem pariška komuna leta 1871.

Most, po katerem se odpelješ v novi svet
Takratni kritiki so pogosto obžalovali odločitev impresionistov, da niso odšli v 'pravo' naravo in da so slikali pokrajino v bližini Pariza, ki je že bila 'omadeževana' z znaki civilizacije. To velja tudi za Monetevo platno Le pont du chemin de fer a Argenteuil. Novi most, zgrajen namesto starega, porušenega v za Francijo uničujoči vojni s Prusijo v letih 1870 in 1871, vlaka na mostu in umetno preobraženo obrežje, prikazujejo novi svet; svet, kakršen je, in ne idealiziranega sveta, kakršnega so radi upodabljali romantiki. Vendar to ni slika obžalovanja. Ni slika tožbe po starem svetu. Monet sprejme tehnologijo kot pomemben prispevek k razvoju človeštva in sliko odene z avro optimizma.

Argenteuil - najbolj impresionistični kraj
Krajine, ki jih je Monet naslikal v sedemdesetih letih 19. stoletja, veljajo za primerke vrhunskega impresionizma. V knjigi The History of Impressionism (Zgodovina impresionizma) je tako John Rewald zapisal: "Verjetno ni kraja, ki bi ga bilo mogoče bolj povezati z impresionizmom kot Argenteuil." Monet se je v mestece preselil neposredno po koncu vojne, ki je omogočila združitev nemških dežel v Nemško cesarstvo. Od decembra 1871 do januarja 1878 je Monet v tem kraju, 11 kilometrov oddaljenem od Pariza, ustvaril več kot 100 krajin. Med njimi je tudi pet upodobitev železnega železniškega mostu.

Monet ga je občudoval kot čudo sodobne tehnologije, kar je izraženo tudi v kompoziciji slike. Rečeno je bilo, da pred Monetom prav noben umetnik železnice ni upodobil tako neposredno in tako odobravajoče - skoraj slavilno - kot Monet. In to so tudi prizori, ob katerih se zavemo, kako zelo različen je bil svet, v katerem so že v sedemdesetih živeli francoski impresionisti, in tako zelo ruralni in tehnološko zaostali svet, v katerem so več kot 30 let pozneje živeli zakasneli slovenski impresionisti.

Polona Balantič