Oglas
Stavbo, v kateri danes domuje Slovenska filharmonija, so na naročilo Filharmonične družbe in po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja zgradili leta 1892. Stavba sledi historicizmu svojega obdobja, za katerega je bila značilna gradnja gledaliških in drugih kulturnim dejavnostim namenjenih stavb v neorenesančnem slogu. Slogovno stavba ni bila preobražena niti v prvi večji prenovi, ki je leta 1937 potekala po načrtih Jožeta Platnerja in ki je stavbi dodala balkon, niti v drugi prenovi, ko so leta 2001 po načrtih Biroja 71 in restavratorja Franceta Kokalja prenovili objekt in zasteklili Plečnikovo stebrišče ob sprehajalni obrečni poti.
Po vzoru italijanskih filharmoničnih akademijPostavitev Filharmonije je bila velika pridobitev za takratno deželno prestolnico, saj je s Filharmonijo Ljubljana dobila infrastrukturo, ki jo je povzdignila med mesta, v katerih je glasba pomemben element družabnega življenja. Tradicija negovanja klasične glasbe je sicer v Ljubljani veliko starejša kot stavba Filharmonije. Sega namreč vse do leta 1701, ko je bila ustanovljena ljubljanska Academia philharmonicum, ki je nastala kot odsev italijanskih glasbenih akademij.
Položaj Filharmonije v ljubljanski družbi pa ni bil vedno povsem neproblematičen. Dogodke v pristojnosti Filharmonične družbe (Philharmonische Gesellschaft), ki je na osnovi tradicije filharmonične akademije (Akademija ljubljanskih filharmonikov je v virih zadnjič omenjena leta 1779) nastala leta 1794, so namreč narodno zavedni meščani in intelektualci imenovali za dogodke kranjskih Nemcev, meščane, ki so se radi pokazali na teh koncertih, pa so imeli za nemškutarje. Temu navkljub je nesporno, da je bilo delo Filharmonične družbe kvalitetno, o čemer pričajo tudi poročila o ugledniih gostujočih glasbenikih in sodelavcih. V sezoni 1881/82 je tako v Filharmoniji deloval Gustav Mahler.
Ideološki spor škoduje filharmoniji
Leta 1908, torej v času vedno ostrejših nacionalnih tenzij med narodi v Avstro-Ogrski in vedno hujših sporov med Slovenci in Nemci na Kranjskem, je bila ustanovljena prva Slovenska filharmonija. Dogodek se ocenjuje kot pogumno dejanje mlade slovenske institucionalizirane kulture, obžalovanja vredni pa so ideološki spopadi med slovenskimi veljaki, ki so usodno škodovali tudi Filharmoniji. Klerikalci, združeni v Slovensko ljudsko stranko so v Filharmoniji (podobno pa tudi v Glasbeni matici in Deželnem gledališču) videli ustanovo zagovornikov liberalnih idej, zato so ji odtegnili sredstva. Dokončni udarec Filharmoniji je zadala prva svetovna vojna.
Tudi konec vojne ni prinesel odrešitve za Slovensko filharmonijo, ki je bila obnovljena šele leta 1947. Tedaj je spet postala in do danes ostala pomembna ustanova ljubljanske kulturne scene, ki daje tudi možnost za nastope mladim, še neuveljavljenim glasbenikom, in ki je poleg tega prizorišče mnogo praizvedb sodobnih slovenskih skladateljev.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje