Na slovesnosti v Celovcu so 45. nagrado Joška Tischlerja Karlu Smolletu podelili tudi za izjemne dosežke v prid slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. Seznam izjemnih dosežkov in funkcij, ki jih je na deželni in zvezi ravni opravljal letošnji Tischlerjev nagrajenec Karel Smolle je izredno dolg, je za Televizijo Slovenija poročala dopisnica Petra Kos Gnamuš.

Med drugim je bil ustanovitelj koroške dijaške zveze, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in Koroške enotne liste. Bil je tudi prvi zvezni poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu iz vrst slovenske manjšine. Leta 1992 je postal tudi častni konzul Republike Slovenije v Celovcu.

Dobro razpredene povezave z evropskimi politiki
"Njegovi glavni zaslugi sta dve, in sicer ustanovitev dvojezične trgovske akademije, bil pa je tudi iniciator slovenskega radia v Celovcu, kjer dela kar nekaj ljudi, ter tudi slovenske televizije oziroma oddaje Dober dan, Koroška," je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.

Karel Smolle je glede današnjega položaja koroških Slovencev dejal, da se je ta "nekoliko izboljšal. Vendar je treba povedati, da se je hkrati znotraj manjšine zadeva zelo poslabšala. Otroci danes ne doživljajo več slovenskega pogovornega jezika na vasi. To je glavni razlog, da asimilacija tako napreduje."

Smolle si je posebej prizadeval tudi za sodelovanje koroških Slovencev z matično državo. "On je v tistem času, ko je Slovenija nastajala, bil na pravem mestu - na Dunaju, kjer je imel veliko povezav z našimi politiki, pa tudi z evropskimi. Prek teh povezav je bilo marsikaj tudi možno," je povedal Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

V Borovljah na Avstrijskem Koroškem leta 1944 rojeni Karel Smolle je odraščal v Šmarjeti v Rožu, kjer se je naučil slovenskega jezika. Ravno na pobudo šolnika, politika in kulturnika Joška Tischlerja se je šolal na Slovenski gimnaziji, kjer je leta 1960 ustanovil Koroško dijaško zvezo za dijake (KDZ). V tistem obdobju je s Florjanom Lipušem in Erikom Prunčem začel izdajati slovensko koroško literarno revijo Mladje.

Smolle je bil prvi koroški Slovenec, ki se je leta 1986 kot poslanec Zelene alternative 1986 uvrstil v avstrijski parlament. Po zaključku prvega poslanskega mandata je oktobra 1990 postal pooblaščeni zastopnik slovenske vlade za Avstrijo in vodja urada slovenske vlade na Dunaju. V avstrijski parlament se je kasneje vrnil še kot poslanec Enotne liste.

V sklopu zaznamovanja 30-letnice osamosvojitve Slovenije mu je takratni predsednik države Borut Pahor podelil red za zasluge za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in njenemu ugledu v Avstriji.

S Tischlerjevo nagrado vsakoletno ovenčajo kulturne in politične delavce za vrhunske prispevke na področju umetnosti, znanosti, kulture in politike, ki so pomemben prispevek v zakladnici slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Nagrajenec lahko nagrado prejme tudi za posebne zasluge pri širjenju in utrjevanju narodne zavesti in ugleda koroških Slovencev bodisi doma ali v tujini. Nagrada je poimenovana po šolniku, politiku in kulturniku Jošku Tischlerju (1902–1979), ki je bil pred drugo svetovno vojno zadnji predsednik Slovenske prosvetne zveze, takoj po koncu vojne pa je ustanovil Narodni svet koroških Slovencev.

Tischlerjevo nagrado so prvikrat podelili leta 1979, lani jo je prejela Milka Kriegl, ki velja za takorekoč zakladnico ziljskega narečja.