Omanu pri tokratnem razpisu ni pomagala niti pritožba, v kateri so predstavniki občine in blejskega turizma obrazložili pomen obnovljene vile za Bled. Blejski župan Janez Fajfar je zato razočaran nad odnosom ministrstva oziroma države. Foto: RTV SLO
Omanu pri tokratnem razpisu ni pomagala niti pritožba, v kateri so predstavniki občine in blejskega turizma obrazložili pomen obnovljene vile za Bled. Blejski župan Janez Fajfar je zato razočaran nad odnosom ministrstva oziroma države. Foto: RTV SLO
Rikli je dal l. 1895 nasproti sedanjega hotela Park (današnja Kazina) postaviti preprosto leseno kopališče v švicarskem slogu in Zdravstveni zavod, kjer je imel svojo "ordinacijo", kuhinjo, jedilnico in upravne prostore. Za nastanitev pacientov je pod kostanjevim parkom postavil ute, značilne za njegovo metodo zdravljenja. Zaradi vse večjega zanimanja je bilo l. 1899 zgrajeno novo, večje kopališče. Foto: MMC RTV SLO
Čeprav je Rikli živel na Bledu 52 let, se nikoli ni naučil slovensko in se ni prilagajal navadam Blejcem. Tudi usmerjevalne table v zdravilišču in okolici so bile nemške. Klicali so ga "Švajcar", ker je prišel iz Švice, in "Sončni doktor".

Blejska občina, tamkajšnji turistični delavci in prebivalci Bleda se že leta bojujejo za obnovo propadajoče Riklijeve vile, ki je v silno žalostnem stanju. Pravzaprav se tudi obiskovalci Bleda po vsej verjetnosti vedno znova sprašujejo, kdaj bodo vilo obnovili. Lastnik Mark Oman jo želi obnoviti, a kot pravi, za to nima dovolj sredstev. Večkrat se je tudi že prijavil na ministrstva za kulturo, ki je vlogo zavrnilo. Minule dni pa je zavrnilo tudi Omanovo pritožbo. A vendar se lastnik razpadajoče vile ne da in se bo obnove lotil tudi brez državnih sredstev.

Bo rušenju sledila tudi gradnja?
Konec poletne sezone se bodo začela rušitvena dela. V skladu z določili za varstvo kulturne dediščine naj bi po Omanovih načrtih od vile ostalo le ustrezno zavarovano pročelje, medtem ko bodo oba stranska zidova, zadnji zid in preostanek strehe porušili. Ni pa še znano, ali bodo rušitvi sledila tudi gradbena dela, ki so po Omanovih besedah pogojena tudi z uspehom apartmajev, ki jih gradi v Podkorenu. Tam Oman tudi še čaka na eno izmed dovoljenj, ko pa bo apartmaje lahko začel tržiti, si obeta, da bo iz tega naslova dobil tudi nekaj denarja za obnovo oziroma ponovno gradnjo Riklijeve vile. Rešitelj bi bil tudi soinvestitor, pojasnjuje Oman, ki se je v preteklosti že pogovarjal s predstavniki Casinoja Bled, vendar niso našli skupnega jezika.

Za celotno obnovo Oman potrebuje 1,2 milijona evrov, samo za zagon gradnje pa od 600.000 do 700.000 evrov. Od ministrstva za kulturo si je Oman nadejal 200.000 evrov za gradbena in 100.000 evrov za restavratorska dela, vendar je bil tudi na novem razpisu neuspešen, prav tako kot že pred tremi leti. Takšno odločitev ministrstva je Oman po dosedanjih izkušnjah že pričakoval, saj je prepričan, da ministrstvo ne bo podprlo obnove, dokler bo Riklijeva vila v lasti njihove družine. Kljub temu bo Mark Oman, ki si v vili želi urediti stanovanje, spominsko sobo o zdravilcu Arnoldu Rikliju in gostinski del z restavracijo, še poskušal kandidirati za sredstva ministrstva.

Adaptacija bi morala biti opravljena
Direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar pa je po drugi strani prepričana, da bi Omanovi morali vilo adaptirati ne glede na pridobitev državnih sredstev. "Če so pač lastniki take nepremičnine na obali Blejskega jezera, potem pričakujemo, da bodo to obnovili z ministrstvom ali brez njega," je poudarila. Eva Štravs Podlogar je izpostavila, da bi bilo za Bled ne glede na vsebine prenovljene vile veliko že to, da bi namesto sramote na Blejskem jezeru nastala lepa, urejena stavba. Spomnila je, da se že leta in leta govori o obnovi vile, in dodala, da bi bila prijetno presenečena, če se bo vendarle kaj premaknilo v tej smeri.

Sončni zdravnik , začetnik blejskega turizma
Riklijeva vila je zapuščina švicarskega hidropata Arnolda Riklija, ki je sredi 19. stoletja med prvimi spoznal vrednost in prednost podnebnih danosti in ugodnega položaja Bleda za dolgo kopalno sezono. Gostje so stanovali v posebni koloniji, kopali so se v kadeh, goli pa so se sprehajali v bližnji okolici, predvsem na Straži, kjer je danes pozimi smučišče, poleti pa sprehajališče, trim steza in poletno sankališče.