V Narodni galeriji so podelili Steletovo nagrado ter priznanja za življenjsko delo in posebne dosežke na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine.

Kot je ob tej priložnosti dejala predsednica odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino v DZ-ju Majda Potrata, je konservatorstvo stroka, ki pomaga utrjevati posameznikovo in narodovo identiteto. Da brez preteklosti ni sedanjosti in prihodnosti, kot je pogosto slišati, po njenih besedah še posebej velja za konservatorstvo, saj si prizadeva za tisto, kar je pomembno, da se iz preteklosti dvigne v sedanjost in zaživi v taki podobi, ki lahko pomeni trden temelj za prihodnost.

Mira Strmčnik Gulič je kot prva konservatorka arheologinja na tedanjem Zavodu za spomeniško varstvo Maribor od leta 1973 orala ledino v pripravi registra arheoloških spomenikov ter v zasnovi in vzpostavitvi arheološke konservatorske stroke v severovzhodni Sloveniji. Je med najzaslužnejšimi raziskovalci, ki so vedenje o zgodnji zgodovini slovenskih krajev dopolnili s kontinuiranimi raziskavami v Bohovi, Betnavi, na Ptuju, Razvanju ter v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Orala je tudi ledino z raziskavami na trasah avtocest na Malečniku, Pobrežju, v Radvanju, Rogozi in v Slivnici, je zapisano v utemeljitvi nagrade.

Prek sodelovanja s stanovskimi kolegi ter institucijami predvsem v Sloveniji in na tujem Strmčnik Guličeva povezuje uspešne prakse, širi strokovna znanja ter vpenja lastno stroko v evropske strokovne okvire. Poleg tega si prizadeva za popularizacijo konservatorske in arheološke stroke v širši javnosti. Prejela je že več nagrad, med njimi nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo in Bernekerjevo nagrado mestne občine Slovenj Gradec.

Eva Pezdiček Sapač je Steletovo priznanje prejela za celovito izpeljano prenovo gradu Hompoš na Pivoli pri Mariboru. Grad velja za enega najstarejših na Slovenskem, po izselitvi psihiatričnega oddelka v letu 2005 pa je propadal. Pezdiček Sapačeva je najprej dosegla, da se je vanj preselila Fakulteta za kmetijstvo, sledila je prenova. S posegi se je povečala spomeniška pričevalnost grajske stavbe z okolico, po drugi strani pa tudi njena sodobna vrednost in možnost trajne rabe.

Tanja Hohnec je Steletovo priznanje prejela za projekt celovite obnove občinske kolonije v Trbovljah. To je prvi, v celoti prenovljen in ohranjen kompleks delavske kolonije na Slovenskem, ki še vedno služi svojemu namenu - bivanju. Z izvirnimi strokovnimi in tehnološkimi prijemi je bilo doseženo izboljšanje bivalnih razmer, zunanji atributi dediščine pa so ostali neokrnjeni. Kolonija je bila zgrajena v letih med obema vojnama in namenjena pretežno rudniškim upokojencem. Po vojni je bila njena podoba okrnjena zaradi številnih nestrokovnih posegov.

Steletovo priznanje je društvo namenilo tudi zakoncema Sari in Keithu Hoggu za obnovo in revitalizacijo kulturnega spomenika, hiše "Pri Lenart" v Podvrhu pod Starim vrhom v Poljanski dolini. Pri hiši, ki izvira iz 16. stoletja, sta zakonca Hogg brez zunanjih strokovnih pobud začutila tradicijo in arhitekturno vrednost objekta, kar sta do najmanjšega detajla želela ohraniti in sta odlično sodelovala z etnologinjo konservatorko, je zapisano v utemeljitvi.

Pred slovesnostjo v Narodni galeriji so v rimskem lapidariju Narodnega muzeja Slovenije odprli razstavo Nascitur non fit, Steletovi nagrajenci za leto 2010.