Nakazani znesek je po navedbah ministrstva za kulturo preračunan iz takratnih tolarjev v evre. Obresti pa niso prištete, so še pojasnili na ministrstvu za kulturo. Pesnica je potrdila, da je prejela denarni del nagrade, ki je po njenih besedah v pristojnosti ministrstva, ne pa tudi plakete od Upravnega odbora Prešernovega sklada, ker je menda ne najdejo, zato se je odločila za tožbo. "Najbolje, da mi jo izročijo v pisarni mojega odvetnika," je dodala.

Pesnici in pisateljici so denarni del Prešernove nagrade v višini 8346 evrov nakazali 16. junija. Na fotografiji Svetlana Makarovič med govorom ob sklepu letošnje slovesnosti ob kulturnem prazniku, na kateri tradicionalno podeljujejo Prešernove nagrade. Foto: BoBo
Pesnici in pisateljici so denarni del Prešernove nagrade v višini 8346 evrov nakazali 16. junija. Na fotografiji Svetlana Makarovič med govorom ob sklepu letošnje slovesnosti ob kulturnem prazniku, na kateri tradicionalno podeljujejo Prešernove nagrade. Foto: BoBo

Kot so pred tem sporočili z ministrstva za kulturo, se bodo sodelavci ministrstva o podrobnostih izročitve plakete z umetnico še dogovorili.

Na ministrstvu upoštevajo sklep Upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada z dne 29. decembra 1999, po katerem je Svetlana Makarovič prejemnica Prešernove nagrade za leto 2000. Prešernova nagrada ji leta 2000 ni bila izročena, saj je Svetlana Makarovič sprejem nagrade takrat javno zavrnila.

Navedeni sklep UO-ja Prešernovega sklada, ki še vedno velja, saj ni bil nikoli spremenjen oz. odpravljen ali razveljavljen, predstavlja ob spremenjeni volji prejemnice pravno podlago za izročitev Prešernove nagrade za leto 2000.

Pater Rupnik naj bi pred tremi desetletji zagrešil več spolnih zlorab redovnic ljubljanske skupnosti Loyola, v kateri je deloval. Obtožbe zoper njega so bile vložene predlani, a je pristojni cerkveni organ ugotovil, da so zastarale in je primer končal. Nato so lani v javnost prišle navedbe več redovnic o sistematičnih in dalj časa trajajočih zlorabah. Jezuitski red je Rupniku prepovedal vsakršno javno umetniško dejavnost, zlasti v verskih objektih. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Pater Rupnik naj bi pred tremi desetletji zagrešil več spolnih zlorab redovnic ljubljanske skupnosti Loyola, v kateri je deloval. Obtožbe zoper njega so bile vložene predlani, a je pristojni cerkveni organ ugotovil, da so zastarale in je primer končal. Nato so lani v javnost prišle navedbe več redovnic o sistematičnih in dalj časa trajajočih zlorabah. Jezuitski red je Rupniku prepovedal vsakršno javno umetniško dejavnost, zlasti v verskih objektih. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Zaradi navedenega je ministrstvo za kulturo na podlagi 21. člena zakona o Prešernovi nagradi, ki določa, da sredstva za dodeljevanje nagrad in delo UO zagotavlja Republika Slovenija ter da strokovna in administrativna dela za UO opravlja ministrstvo, pristojno za kulturo, Svetlani Makarovič izplačalo denarno nagrado v višini, ki je bila določena v zgoraj navedenem sklepu UO Prešernovega sklada, so pojasnili na ministrstvu.

Svetlana Makarovič je po izbruhu afere Marko Rupnik izrazila pričakovanje, da ji bo nagrada za življenjsko delo vrnjena. Željo je izrazila, potem ko so se v javnosti razširile govorice o domnevnih zlorabah patra Rupnika in vprašanju upravičenosti njegove Prešernove nagrade za življenjsko delo, zaradi katere je pesnica leta 2000 Prešernovo nagrado zavrnila.

Rupnik z ministrstvom ni navezal stika
Na vprašanje, ali je pater Rupnik doslej navezal stik z ministrstvom za kulturo oz. ali obstaja pravna podlaga, da bi mu nagrado odvzeli, na ministrstvu za kulturo odgovarjajo, da pater Rupnik z vodstvom ministrstva ni navezal stika ter da pravna podlaga, da bi mu bila odvzeta Prešernova nagrada, ne obstaja.

"Z možnostjo uzakonitve odvzema se lahko odprejo možnosti manipulacij za nazaj"
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob tem dejala, da so Prešernove nagrade najvišja priznanja na področju kulture in umetnosti v Sloveniji in da se z možnostjo uzakonitve odvzema lahko odprejo možnosti manipulacij za nazaj. "Nič ne more spremeniti zgodovine in dejstev tako glede podelitve nagrade kot aktualnega dogajanja. Spremembe zakonodaje morajo vedno biti, sploh pri tako občutljivih primerih, del širšega diskurza strokovne javnosti. Obenem pa nagrade, ki jih podeljuje Prešernov sklad, odražajo strokovnost komisij in duh časa, v katerem so bile podeljene. In ravno strokovnost komisij je tista, ki lahko zagotovi, da do tovrstnih odmikov od ustaljenih postopkov ne bi več prihajalo," še meni ministrica.

Na ministrstvu za kulturo po besedah Aste Vrečko menijo, da bi bilo, čeprav formalno odvzem nagrade ni možen, v tem primeru spodobno, da prejemnik nagrado vrne sam. Foto: BoBo
Na ministrstvu za kulturo po besedah Aste Vrečko menijo, da bi bilo, čeprav formalno odvzem nagrade ni možen, v tem primeru spodobno, da prejemnik nagrado vrne sam. Foto: BoBo

Ob tem Vrečko dodaja, da je bila Prešernova nagrada patru Rupniku "podeljena po neustaljenem načinu, po katerem UO Prešernovega sklada deluje", saj patra Rupnika ni bilo med kandidati za Prešernovo nagrado, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč ga je med nominirance mimo strokovnih komisij uvrstil kar UO sam. Pri tem tudi ni šlo za podelitev za življenjsko delo, čemur je Prešernova nagrada namenjena, ampak za podelitev za eno samo delo, ki pa poleg vsega tudi ni dostopno širši javnosti.

Zakon ne predvideva postopka za odvzem
"Trenutni zakon o Prešernovi nagradi iz leta 2017 ne predvideva postopka za odvzem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Čeprav formalno odvzem nagrade ni možen, pa na ministrstvu za kulturo menimo, da bi bilo v tem primeru spodobno, da prejemnik nagrado vrne sam," so v sporočilu za javnost še navedli besede ministrice.