Slavnostna govornica Nataša Pirc Musar. Foto: BoBo/Borut Živulović
Slavnostna govornica Nataša Pirc Musar. Foto: BoBo/Borut Živulović

"Vesela sem, da dan reformacije letos zaznamujemo v krajih, kjer sobivajo kar trije jeziki: slovenski, madžarski in prekmurski. Da, tudi prekmurščino štejemo za jezik. Bodimo ponosni na bogastvo naše kulture, ki na seznamu prevodov Svetega pisma nastopi kar dvakrat: prvič z Dalmatinovim prevodom celotnega Svetega pisma leta 1583, potem pa še s Küzmičevim prevodom Nove zaveze v prekmurščino manj kot 200 let pozneje," je v uvodu povedala slavnostna govornica, predsednica Nataša Pirc Musar, ki je zbrane nagovorila tudi v prekmurščini.

"Fejst vesejla san, da té svéjtek – dén reformacije – gnes praznüvlem z vami," je dejala.

Pirc Musar poudarila, kako pomembno je poglobljeno branje za ohranjanje demokracije

Po njenih besedah je letošnji oktober, ki ga končuje dan reformacije, čas, v katerem smo lahko Slovenci še posebej ponosni na naš jezik in kulturo. "Na frankfurtskem knjižnem sejmu je bila Slovenija kot država častna gostja ves teden v središču pozornosti svetovne kulturne javnosti. Dostojno in dostojanstveno smo predstavili ustvarjalke in ustvarjalce naše literature, pa naj pišejo v Republiki Sloveniji ali zunaj njenih meja. Pa tudi pesnice in pesnike, pisateljice in pisatelje, ki ustvarjajo v Sloveniji v drugih jezikih, tudi ti so naši," je nadaljevala govor.

Muzej komunikacij Frankfurt je s Tehniškim muzejem Slovenije pripravil razstavo o razvoju mobilne telefonije v obeh državah. Ljubitelji novejše glasbe so lahko obiskali spektakularen koncert skupine Laibach. V Nemškem muzeju romantike je na ogled razstava o Francetu Prešernu, avtorju pesniškega sporočila miru, ki je postalo besedilo slovenske himne, je naštela Pirc Musar.

"Njegovi rokopisi so tudi med dokumenti, ki so predstavljeni na razstavi Spomin Slovenije in ki so jih pred nekaj dnevi predstavile vodilne slovenske kulturne ustanove v Narodnem muzeju Slovenije kot prvih deset pomnikov slovenske kulture in zgodovine za Unescov program Spomin sveta. Med njimi sta dva, ki se neposredno navezujeta na reformacijo v Sloveniji: pisma Primoža Trubarja in Dalmatinova Biblija."

Gledališka in koncertna dvorana Lendava. Foto: BoBo/Borut Živulović
Gledališka in koncertna dvorana Lendava. Foto: BoBo/Borut Živulović

Trubarjevi 'lubi Slovenci'

O vlogi reformacije in protestantizma je, tako Pirc Musar, prvi predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, eden od najzaslužnejših, da slavimo dan reformacije, prekmurski rojak, profesor Oto Norčič, povedal: "V zavesti Slovencev je prisotna pogosto izkrivljena slika o dosegu in razsežnostih slovenske reformacije in protestantizma. Največkrat se pojmuje, da je šlo v 16. stoletju zgolj za versko gibanje in nastanek prvih slovenskih knjig. Slovenska reformacija je mnogo več. Ta reformacija nam je dala knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, Slovensko cerkev, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico, in kar je najpomembnejše: izoblikovala je zavest o pripadnosti ljudstva v teh krajih k razpoznavni etnični skupini."

"Trubar nas je prvič nagovoril kot 'lube Slovence' in s tem vzpostavil povezavo, ki velja še danes: Slovenci smo tista skupnost, ki jo določa jezik bolj kot zamejenost nekega ozemlja. Prevod tako zahtevnega besedila, kot je Sveto pismo, je terjal podrobno definiranje jezika, slovnice in izrazoslovja. Dalmatinova Biblija ne slovi po bogatem zunanjem okrasju ali izjemnem tisku. Še lesorezi za ilustracije so bili izposojeni iz tiskov Luthrovega nemškega Svetega pisma," je predsednica nadaljevala govor.

Pirc Musar: Digitalna doba vodi v površno branje

Ob tem je poudarila, da nas digitalna doba vodi v površno in razpršeno branje, zato je tik pred frankfurtskim sejmom nastal Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki poudarja, da je to naše najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja.

Po njenih besedah je tudi Evropska unija začela razmišljati o vplivu tehnologij, razmislek pa je pomemben, je dejala, saj umetni inteligenci prepuščamo tudi odločanje. "Znanje namreč ne zagotavlja tudi etičnosti. Umetna inteligenca je toliko etična, kolikor so etični njeni razvijalci, kar je odvisno tudi od etičnih pravil, ki jim jih postavi družba. Znanje, na katerem temelji odločanje, pa je tako pri umetni inteligenci kot pri ljudeh odvisno od kakovosti virov, iz katerih se učijo," je še dodala Pirc Musar.

Predsednica med uvodnim nagovorom. Foto: BoBo/Borut Živulović
Predsednica med uvodnim nagovorom. Foto: BoBo/Borut Živulović

Bo umetna inteligenca razmišljala namesto nas?

Pirc Musar je izpostavila potencialno nevarnost umetne inteligence. "Bo umetna inteligenca postala orodje pri razumevanju in reševanju težav ali nas bo pri tem nadomestila? Jo bomo uporabljali za pomoč pri odločitvah ali zato, da odloča namesto nas? Največ je odvisno od nas samih in od zavestnih odločitev pri njenem razvoju in uveljavljanju. Kje bomo postavili meje in pravila? V družbi jih postavlja pravo, a to vedno zaostaja za razvojem tehnologij," je izpostavila predsednica in opozorila, da še vedno nimamo niti sledu mednarodnega prava glede medmrežja, poleg tega pa nam še vedno ni uspelo doseči, da bi gigant Apple v svojih operacijskih sistemih uporabljal tudi slovenski jezik.

Kritično mišljenje, poglobljeno branje in razumevanje

Za razvoj kritičnega mišljenja, tako Pirc Musar, potrebujemo poglobljeno branje, ki vodi k razumevanju. "Samo informirani in razmišljujoči državljani smo tisti, ki lahko tvorno sodelujemo v demokratičnih procesih in skrbimo za to, da politika ne prestopi meja dopustnega. Ni dovolj le vsake toliko iti na volitve. Vsaka demokratična družba zahteva stalen kritični pogled na delovanje njenih voditeljev," je sklenila.

Skušnjave pri vladanju so po njenih besedah velike. "Primož Trubar je svoje, morda najznamenitejše besede zapisal prav v povezavi z bojem proti skušnjavam. On je govoril o posamezniku, a podobno velja za celotno družbo. Vsakodnevni boj za demokracijo, pravičnost in enakopravnost je tisto, kar nam bo tudi v prihodnje omogočilo 'stati inu obstati'," je govor sklenila predsednica.

Državna proslava ob dnevu reformacije, celoten posnetek

Umetniški del proslave

Govoru predsednice je sledil umetniški del proslave, naslovljen Jezik, knjiga in umetna inteligenca, ki sta ga oblikovala režiser Primož Ekart in scenarist Dušan Šarotar.

Tudi prekmurski Slovenci dobijo Novo zavezo v svojem jeziku
Dan reformacije je za Slovence izjemno pomemben praznik, saj je s prvimi tiskanimi knjigami slovenščina našla svoje mesto med velikimi in vplivnimi evropskimi jeziki. Ta privilegij želimo ohraniti tudi v sodobnem svetu sredi razcveta novih informacijskih tehnologij, so zapisali organizatorji proslave.

V Lendavi državna slovesnost ob dnevu reformacije

Posebna pozornost je bila torej posvečena obletnici rojstva učitelja in protestantskega duhovnika Štefana Küzmiča (ok. 1723–1779), ki se ga je oprijel vzdevek prekmurski Trubar. S prevodom Nove zaveze iz grščine v prekmurščino (Nouvi Zákon) konec 18. stoletja je namreč prekmurskim Slovencem protestantom omogočil brati temeljno knjigo krščanstva v njihovem jeziku.

Med ustvarjalci umetniškega dela proslave so še dramaturginja Ajda Rooss, avtor izvirne glasbe Drago Ivanuša, ki se bo tudi kot pianist na odru pridružil Žigi Golobu, Emi Kobal, Niku Komacu-Niksonu, Loli Mlačnik in Lauri Pal. Pesmi Nobena Milana Vincetiča in prekmursko ljudsko Zrejlo je žito bo interpretirala pevka skupine Koala Voice Manca Trampuš. Avtorja scenografije sta Meta Grgurevič in Jaša, kostumografinja je Tina Kolenik, za video bo poskrbela Vesna Krebs, za svetlobno oblikovanje pa Gregor Smrdelj.

Izvorna izdaja Küzmičevega prevoda Nove zaveze oziroma Nouvega Zákona v prekmurščino iz leta 1771. Foto: Wikipedia
Izvorna izdaja Küzmičevega prevoda Nove zaveze oziroma Nouvega Zákona v prekmurščino iz leta 1771. Foto: Wikipedia

Temelj za demokratično družbo
Predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob prazniku spomnila, da je ta dan posvečen verskemu, družbenopolitičnemu in kulturnemu gibanju v 16. stoletju, ki je več narodom – tudi slovenskemu – prineslo družbene spremembe in vrednote, na katerih temelji demokratična in svobodna družba.

Praznik ima osrednjo vlogo v luteranski in kalvinistični cerkvi, zaznamujejo ga tudi druge protestantske skupnosti. Katoliška cerkev ga je priznala šele pred kratkim. Predsednica DZ-ja je v svojem zapisu poudarila, da smo Slovenke in Slovenci s pojavom reformacije dobili prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem tudi slovenski knjižni jezik. Ob Trubarju je spomnila še na druge vidnejše predstavnike reformacije pri nas: Adama Bohoriča, Jurija Dalmatina in Sebastijana Krelja.

Nova zaveza v Küzmičevem prevodu je izšla v nemškem mestu Halle an der Saale. Foto: Wikipedia
Nova zaveza v Küzmičevem prevodu je izšla v nemškem mestu Halle an der Saale. Foto: Wikipedia

Pomen svobode vesti in enakosti v osnovnih verskih pravicah
"Praznik reformacije je več kot le zgodovinsko spominjanje. Predstavlja kulturno, versko in duhovno rojstvo slovenskega naroda. To je dan, ko se zavedamo svoje vloge v svetu, svojih pravic in svojih odgovornosti. Reformacija nas uči o družbi, kjer ima vsak posameznik svoje mesto, svojo vero in svoje želje, ter o skupnosti, ki podpira to raznolikost in ponuja pomoč, ko je potrebna. To je dan, ko se spomnimo, da so spremembe mogoče in da se začnejo pri nas samih," še piše v poslanici.

Po besedah predsednice DZ-ja praznik reformacije prinaša tudi pomembno sporočilo za današnji čas: "Uči nas o pomenu svobode vesti, enakosti ljudi v osnovnih verskih pravicah ter o spoštovanju in raznolikosti. Reformacija je prispevala k temeljnim ustavnim načelom sodobnih demokracij, vključno z ločenostjo države in verskih skupnosti." Praznik naj nas "opomni, da je naša skupnost močna takrat, ko smo odgovorni do sebe, do drugih in do prihodnjih generacij. Naj nam bo vodilo pri gradnji boljše in strpnejše družbe, kjer lahko vsakdo živi svoje življenje v skladu s svojimi željami."

Trubarjeva domačija na Rašici stoji na mestu, kjer so nekoč stale bajte, v eni izmed katerih se je 9. junija 1508 rodil Primož Trubar. Foto: BoBo
Trubarjeva domačija na Rašici stoji na mestu, kjer so nekoč stale bajte, v eni izmed katerih se je 9. junija 1508 rodil Primož Trubar. Foto: BoBo

Ena osrednjih osebnosti slovenske zgodovine
Dan reformacije, ki je tudi dela prost dan, zaznamujemo od leta 1992. Z njim se spominjamo obdobja, ko smo na Slovenskem dobili prve tiskane knjige in z njimi tudi slovenski knjižni jezik. Prvo knjigo v slovenskem jeziku je napisal Primož Trubar (1508–1586), ki velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik iz leta 1550.

Kaj ljudem pomeni dan reformacije?

O tem, kako je Štefan Küzmič živel, kaj je ustvaril in kakšno mesto ima njegova zapuščina v širšem kontekstu slovenske kulturne zgodovine, so se v radijski oddaji Kulturni fokus pogovarjali s slovenistom in jezikoslovcem Markom Jesenškom, izvrstnim poznavalcem Küzmičevega časa in dela ter predavateljem na Oddelku za slovanske jezike in književnosti mariborske filozofske fakultete.

Štefan Küzmič, pozabljeni velikan slovenske kulturne zgodovine