Po razpravi o umetniški svobodi na Blejskem strateškem forumu konec avgusta letos je v ponedeljek potekala še sorodna razprava o stopnji umetniške svobode v Evropi z naslovom Svobodno ustvarjati: Stanje umetniške svobode v Sloveniji in Evropi. Dogodek je potekal v organizaciji ministrstva za kulturo in direktorata za demokratično participacijo pri Svetu Evrope.
Na njem so sodelovali državni sekretar ministrstva za kulturo Marko Rusjan, direktor direktorata za demokratično participacijo pri Svetu Evrope Matjaž Gruden, avtorica poročila Sarah Wyatt, predsednica slovenskega PEN-a Tanja Tuma, v Berlinu delujoči umetnik in kurator iz Sirije Khaled Barakeh, kuratorka, zgodovinarka in kritičarka iz Poljske Malgorzata Kozmierczak ter umetnica iz Gruzije Natalia Vatsadze. Okrogli mizi je sledilo odprtje slovenskega prispevka k (digitalni) razstavi Sveta Evrope z naslovom Svobodno ustvarjati, ustvarjati za svobodo v Moderni galeriji. Na kateri so iz Slovenije po izboru Moderne galerije, kjer so pogovor tudi gostili, vključene umetnice Simona Semenič in Nada Žgank s fotografskim triptihom Zapis celote ter Maja Smrekar s projektom K-9 topologija: Hibridna družina. Oba sta pred leti razburkala del javnosti.
Število napadov na umetnike v Evropi se je v letu 2021 povečalo
Pogovor je izhajal iz konvencij in drugih dokumentov, ki opredeljujejo oziroma varujejo svobodo umetniškega izražanja. Avtorica poročila Sveta Evrope Wyatt je poudarila, da se na različnih srečanjih največ pogovarjajo o socialnih in ekonomskih pravicah umetnikov ter nadomestilih oziroma nagradah za delo. V poročilu je poudarjeno število napadov na umetnost in kulturni sektor v Evropi, ki se je leta 2021 v primerjavi z letoma 2019 in 2018 zvišalo s 380 na 402 zaznana primera.
Po navedbah Tanje Tuma je poročilo o svobodi govora v Srbiji, BiH-u, Črni gori in na Kosovu pokazalo slabo stanje umetniške svobode v teh državah. Kot primer je navedla srbskega pisatelja Marka Vidojkovića, ki je zaradi kritiziranja režima predsednika Aleksandra Vučića moral zapustiti državo.
Poljska nikoli ni bila brez cenzure
Oči so bile uperjene tudi na poljsko predstavnico Kozmierczak, ki je v razpravi povedala, da je v zadnjih letih oblast postala občutljiva na vse, kar je v povezavi z gibanjem LGBT, ženskimi protesti in begunci. Po njenem mnenju politika ščiti večino, vendar bi bilo treba spoštovati tudi mednarodno pravo. V Gruziji pa se po besedah Natalie Vatsadze, ki je članica umetniške skupine, s katero uprizarjajo kritične in politične predstave, v zadnjem času srečujejo s tem, da jih sprašujejo po vsebini in morebitnih posledicah uprizoritev.
Če želimo govoriti o umetniški svobodi in bolj zdravi družbi, bi se po oceni sirskega umetnika Barakeha morali osredotočiti na umetnika in njegov položaj bolj kot na umetnost samo. Podobno je tudi državni sekretar Marko Rusjan poudaril, da bi država morala zagotavljati ukrepe za to, da umetniki ustvarjajo, in širiti ter krepiti njihove pravice.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje