Poročilo o obveznem deležu za umetnost v javnih ustanovah je bilo predstavljeno na seji nacionalnega sveta za kulturo (NSK).

Kot je pojasnila Tjaša Pureber z direktorata za razvoj kulturnih politik, se ta delež do zdaj ni izvajal v zadostni meri. Na ministrstvu za kulturo posledično razmišljajo o določenih ukrepih, po katerih bi dosegli realizacijo tega dela zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.

Uresničitev zgolj pri ureditvi dveh upravnih enot
Prvi in do zdaj edini primer uresničitve obveznega deleža za umetnost v javnih ustanovah je Pureber navedla ministrstvo za javno upravo pri lanski ureditvi prostorov za upravno enoto Vrhnika in upravno enoto Ljubljana. Takrat so bila izbrana dela osmih sodobnih avtorjev s področja fotografije. Ministrstvo je sicer prav tako lani objavilo poziv za člane strokovne komisije, ki jo je investitor dolžan upoštevati.

Predsednica NSK-ja Uršula Cetinski je ocenila, da bi ministrstvo za kulturo najbrž težko sledilo, kako se delež za umetnost izvaja v praksi, zato je kot mogočo rešitev predlagala formular na ministrstvu za finance, po katerem investitorji brez izpolnjevanja deleža za umetnost ne bi bili upravičeni do javnih sredstev.

Na septembrski seji je NSK pozval ministrstvo k poročilu o izvajanju deleža za umetnost, pri čemer je želel izvedeti tudi, katere projekte in programe sta ministrstvo oziroma vlada uvrstila v načrt za okrevanje in odpornost ter katere v operativni program za črpanje kohezijskih sredstev.

Kaj predvideva t. i. zeleni prehod?
Ministrstvo za kulturo je po besedah državnega sekretarja Matevža Vidmarja Čelika v načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je pripravila prejšnja vlada za blaženje posledic epidemije, vključeno na treh področjih. Na področju t. i. zelenega prehoda načrtujejo energetske sanacije nekaterih stavb v lasti ministrstva. Na področju digitalne preobrazbe med drugim predvidevajo platformo e-kultura in nadgradnjo e-dediščine ter e-arhiva.

Kot je še povedal Čelik Vidmar, je bilo prek razpisa izbranih šest državnih in 11 občinskih objektov kulturne dediščine, v katerih se poleg prenove razvijajo programi v povezavi s turizmom. Na občinski ravni je bilo namenjenih 15, na državni ravni pa 32 milijonov evrov. V okviru evropske kohezijske politike je ministrstvo predvidelo 13 projektov, sredstva iz tega vira znašajo skoraj 70 milijonov evrov. Po njegovih besedah bo manjši del (16 milijonov evrov) namenjen revitalizaciji kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture v vzhodni kohezijski regiji.