Nagrade, letos podeljene prvič, so dobile Sabina Zorec, Urška Breznik, skupina No-Border Craft, iniciativa ČIPke in radijska oddaja Sektor Ž.

Nagrade podeljujejo kot odgovor na sistematične izbrise žensk, njihovega dela in dosežkov iz zgodovinskega kanona, pravijo v Mestu žensk, kjer poudarjajo, da z izrazom ženske razumejo ženske, trans- in interspolne osebe.

Nominirank je bilo skupno 120, med njimi je petčlanska komisija – Tjaša Pureber, Tanja Rener, Linn Julijan Koletnik, Samar Zughool in Tea Hvala – izbrala pet dobitnic nagrade. "WoW borke so naša inspiracija za vsakdanje boje proti zatiranju in točka našega povezovanja v boju za resnično enakost. Veselimo se njihovih novih bojev, ki bodo, tako upamo, skupni," so zapisali v komisiji.

Družbena mreža med migrantkami in slovenskim lokalnim prebivalstvom
No-Border Craft je samoorganizirana pobuda, ki jo vodijo aktivistke, begunke in iskalke azila v Sloveniji. Bojujejo se proti rasizmu, seksizmu in za odprte meje. V ta namen organizirajo neposredne akcije in si nudijo vzajemno podporo. "Uspeva jim graditi trdno družbeno mrežo med migrantkami in slovenskim lokalnim prebivalstvom. To so dosegle s pomočjo ustvarjanja ustreznega okolja za aktivno sodelovanje pri lokalnih kulturnih in družabnih dogodkih ter iskanja priložnosti za alternativno gospodarstvo s ponudbo svojih ročno izdelanih produktov," so zapisali pri Mestu žensk, kjer so projekt WoW organizirali.

Sabina Zorec je pionirka dela z zapornicami in aktivnimi uživalkami mamil. Pred leti, takrat še kot študentka in prostovoljka Društva Stigma, je pri delu z zapornicami na Igu začela ugotavljati, da se ženske po prestani kazni nimajo kam obrniti, zato se večinoma znajdejo na ulici ali v zlorabljajočih odnosih. Brezdomstvo, prostitucija, tvegana uporaba mamil, nasilni odnosi in prestopništvo tvorijo svet, v katerega se te "ženske na robu" običajno povrnejo hitro po tem, ko so odslužile kazen, s čimer se začarani krog ponovi.

Edini tovrstni socialnovarstveni program ne le v državi, pač pa tudi širše v Evropi
"Sabina Zorec je ta začarani krog nasilja in prekarnosti začela naslavljati z oblikovanjem prve varne hiše za ženske z nizkopražnim programom – abstinence torej ni pogoj za vstop v varno hišo, kar predstavlja edini tovrstni socialnovarstveni program ne le v državi, pač pa tudi širše v Evropi. Januarja 2010 je bila ustanovljena Varna hiša Stigma za aktivne uživalke drog, ki so žrtve nasilja, ki letos beleži že deseto obletnico delovanja. S tem je močno pripomogla k zmanjšanju tvegane uporabe drog, prostitucije, prestopništva, brezdomstva in možnosti vrnitve v nasilne odnose, v katere so te ženske največkrat že rojene in jih kasneje v življenju ponavljajo," še piše v sporočilu za javnost.

Urška Breznik je direktorica zavoda Pekarna Magdalenske mreže, ki pod njenim vodstvom po besedah Mesta žensk v Maribor vnaša svež, družbenokritičen program in spodbuja krepitev lokalnih iniciativ ter solidarnosti med različnimi družbenimi manjšinami. Urška Breznik ni aktivna le v zavodu, temveč deluje tudi v veganskem društvu Za živali, ki mu predseduje. Pravi, da veganstvo zanjo ni izbira, ampak moralni imperativ. "Energijo posveča tudi krepitvi lokalnih samouprav in mestnih četrti, šoli politične pismenosti in sorodnim temam. Deluje na številnih, kadrovsko podhranjenih področjih, Maribor pa se tudi po njeni zaslugi uspešno otepa zatohlosti."

Programerke, hekerke, gikice
Iniciativa za ženske s čutom za tehnologijo, znanost in umetnost ČIPke je nastala leta 2013 iz potrebe po varnih, vključujočih prostorih za programerke, elektroničarke, mehaničarke, hekerke in gikice. Odtlej ČIPke v Laboratoriju Rampa na Kersnikovi 4 (v okviru Zavoda Kersnikova) raziskujejo in spodbujajo sodelovanje žensk v znanstveno-tehničnem kontekstu in intermedijski umetnosti. Njihov praktično-izobraževalni program vključuje delavnice odprtokodnih programov, programiranja, grafičnega oblikovanja, videomontaže, elektronike in robotike. ČIPkam je že v prvih dveh letih delovanja uspelo oblikovati skupino dvajsetih rednih obiskovalk, ki odtlej samo raste, saj so na rednih "spletkarjenjih" v ČIPkastem odprtem laboratoriju dobrodošle vse ženske ne glede na predhodno znanje, starost ali druge okoliščine.

"Iniciativa ČIPke prejme nagrado WaW kot priznanje za vztrajanja pri feministični politiki ustvarjanja varnejših prostorov za ženske in še posebej punce, ki bi v spolno mešanih skupinah na področju sodobnih tehnologij in umetnosti veliko težje prišle do besede, znanja in priznanja," poudarjajo organizatorke.

Radijska oddaja Sektor Ž se mesečno predvaja na Radiu Študent že dve desetletji. "Po vsem tem času ostaja edina oddaja v slovenskem medijskem prostoru, ki s feministične perspektive obravnava politične pobude od spodaj, a tudi uradne politike, družbene trende, teorijo, pedagogiko in umetnost s feminističnim predznakom," pravijo v Mestu žensk. Po besedah avtoric oddaje se ta "z znanjem bori proti predsodkom, ki feminizem izenačujejo s separatizmom ali moškim sovražno ideologijo. Izpostavljajo aktivistične, izobraževalne, raziskovalne, umetniške in druge oblike (ne)vidnega dela žensk, trans oseb in moških, ki podpirajo in živijo feministično politiko". 



Nekdanjim in zdajšnjim ustvarjalkam oddaje Sektor Ž so nagrado podelili WoW za dolgoletno kakovostno in angažirano novinarsko delo. "So zgled kontinuiranega kolektivnega delovanja v prekarnih razmerah, ki ne bi bilo mogoče brez predanosti in zagnanosti vseh soavtoric kot tudi ne brez njihovega uspešnega predajanja znanja iz generacije v generacijo."

Nagrade WoW podeljujejo v sklopu projekta Women on Women (WoW), prek katerega so se povezali s partnerskimi organizacijami, med njimi so Prostor rodne i medijske kulture K-ZONA s Hrvaške, Tiiiit! Inc. – Skopje iz Makedonije in Outlandish Theatre Platform CLG iz Irske, da bi skupaj skozi kulturo oblikovali nove perspektive o prispevku žensk k enakosti v družbi.