Oglas
To je režiser in scenarist Peter Zobec. Zobec bo nagrado prejel na slavnostnem odprtju 9. izvedbe festivala, ki bo 14. septembra postreglo tudi s projekcijo Zobčevih kratkih filmov. Peter Zobec se je kot režiser podpisal le pod dva kratka filma. To sta Kres iz leta 1985 in Lan iz leta 1979. Kljub temu pa je bil Peter Zobec več dedsetletij del skupine ljudi, ki so dejavno vplivali na razvoj slovenskega filma. Pri okoli dvajsetih filmih je namreč deloval kot pomočnik režiserja, v nekaj produkcijah pa se je pojavil tudi kot nastopajoči. Organizatorji festivala slovenskega filma se bodo Petru Zobcu poklonili tudi s predstavitvijo knjige njegovih filmskih spominov in spominov drugih slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Vse nagrade festivala
Namen festivala slovenskega filma je, na enem mestu - to je slovenska obala oziroma gledališče Tartini v Piranu in Avditorij v Portorožu - ponuditi pregled trenutnega filmskega ustvarjanja v Sloveniji. Značaj festivala je tako informativni, dopolnjuje pa ga tudi tekmovalni program, v katerem so predvajani filmi, ki se potegujejo za nagrade vesna, ki jih podelijo na slavnostnem sklepnem večeru festivala. Priznanja vesna - o njihovih dobitnikih bo letos odločala tripartitna komisija v sestavi Marko Sosič, Urban Koder in Roy Menarini - se podelijo za najboljši celovečerni in kratki film, za najboljšo režijo, scenarij, za najboljšega igralca in igralko v glavni in stranski vlogi, strokovna žirija pa lahko podeli tudi priznanja za področje animacije, kostumografije, scenografije, maske, tona, fotografije in glasbe. Poleg "uradnih" festivalskih priznanj, lahko udeleženci srečanja slovenske filmske srenje upajo tudi na nagrado žirije Društva slovenskih filmskih kritikov, nagrado občinstva, nagrado Kodak in Stopovo nagrado za najboljšega igralca ali igralko leta.
Eksperimenti slovenskih filmarjev
Predstavitev tekoče slovenske produkcije tudi letos dopolnjuje retrospektivni program. Ta letos predstavlja izbor slovenskega eksperimentalnega filma. Težišče retrospektive bo na obdobju od sredine petdesetih do začetka osemdesetih let, torej na obdobju, ki velja za zlato dobo slovenskega kratkega, predvsem dokumentarnega, pa tudi eksperimentalnega, filma. Ta del slovenske filmske industrije je za formiranje korpusa slovenskega filma zelo pomemben in ga približuje evropski produkciji, obenem pa je slovenski javnosti bolj malo znan. Prav zato letošnjo retrospektivo, ki je nalsedila lanski pregled slovenskega dokumentarnega filma, odlikuje edukativni moment. Retrospektivni program sta zasnovala letošnji Prešernov nagrajenec Karpo Godina ter publicist in nekoč avtor eksperimentalnih filmov Slobodan Valentinčič, ki bosta na temo letošnje retrospektive 'sklicala' tudi okroglo mizo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje