Začetki filmskega festivala v Cannesu segajo v leto 1946, ko je festival potekal septembra. Od leta 1952 se dogaja maja. Glavno festivalsko nagrado, zlato palmo, podeljujejo od leta 1955. Foto: EPA
Začetki filmskega festivala v Cannesu segajo v leto 1946, ko je festival potekal septembra. Od leta 1952 se dogaja maja. Glavno festivalsko nagrado, zlato palmo, podeljujejo od leta 1955. Foto: EPA
Naslov von Trierjevega filma Melancholia se sklicuje na ogromen planet, ki naj bi se nevarno približeval Zemlji in s tem seveda napovedoval konec sveta. Gre menda za dramo osebnosti, ki bo "naslikala psihološki portret katastrofe". Poleg Charlotte Gainsbourg in Kirsten Dunst, ki je v vlogi zamenjala Penelope Cruz (zanjo naj bi von Trier scenarij sploh napisal), v Melanholiji nastopijo še Kiefer Sutherland, Charlotte Rampling, John Hurt ter Alexander in Stellan Skarsgård.
Da ni vse na Cannesu samo 'težak art', letos dokazujejo s predvajanjem četrtega dela Piratov s Karibov. Foto: EPA
Tree of Life
Terrence Malick ni ravno sinonim za plodnega režiserja, je pa zato vsak njegov izdelek toliko tehtnejši. Na premiero Tree of Life bo treba počakati do 16. maja, igralka Jessica Chastain pa je o filmu, v katerem tudi nastopa, povedala: 'Ko vidiš Drevo življenja, si ne moreš kaj, da ne bi bil spremenjen, da ne bi razmislil o svojem odnosu do lastne družine, narave in nekakšne duhovne prezence - res je nekaj posebnega.'
Letos se ne le organizatorji, ampak tudi strokovnjaki nadejajo po umetniški plati močnega cannesa. Za obvezni element glamurja, ki na tem festivalu ne sme manjkati, med drugim skrbi uradni plakat s fotografijo Faye Dunaway iz sedemdesetih. Foto: EPA

V Cannesu so spet "uhodili" svojo rdečo preprogo: do 22. maja bo na francoski rivieri potekal 64. mednarodni filmski festival. Z izborom filmov, Robertom de Nirom na čelu žirije in vrsto zvezd iz sveta filma, ki jih pričakujejo v Cannesu, bi se letošnji festival lahko izkazal za enega najživahnejših do zdaj.

Začetek in konec: po navadi nič pretirano "napornega"
Festival je v pogon spravila romantična komedija Midnight in Paris Woodyja Allena, v kateri ima majhno (a zelo, zelo močno promovirano) vlogico celo francoska prva dama Carla Bruni-Sarkozy, ki pa se festivala "zaradi osebnih razlogov" (šepeta se, da bi to lahko bila nosečnost) ne bo udeležila. Sklenil ga bo muzikal Les Bien-Aimes Christopha Honora (v katerem ima majhno - igralsko - vlogo celo Milos Forman). Oba bodo predvajali zunaj tekmovalnega programa.

Težkokategorniki, ki palme zbirajo
V tekmovalnem programu - za zlato palmo se letos poteguje 20 filmov - bodo med drugim prikazali nov film španskega režiserja Pedra Almodovarja La Piel Que Habito, v katerem protagonista (in obenem negativca) igra Antonio Banderas. Danski režiser Lars von Trier, ki je leta 2000 dobil zlato palmo za film Plesalka v temi, se na festival vrača s filmom Melancholia, brata Dardenne pa se bosta za tretjo zlato palmo potegovala s filmom Le Gamin au Velo.

Ameriški režiser Terrence Malick bo predstavil težko pričakovani The Tree of Life, v katerem prvič skupaj nastopita Brad Pitt in Sean Penn, izraelski režiser Joseph Cedar pa film z naslovom Heart Shulayim.
Iz Japonske prihajata Takaši Miike s filmom 3D Ichimei/Hara-Kiri: Death of a Samurai in Naomi Kawase s Hanezu no Tsuki.

Veliko Britanijo bo na festivalu zastopala Lynne Ramsay s po istoimenski literarni uspešnici posneto dramo We Need To Talk About Kevin, iz Avstralije pa prihajata Julia Leigh s filmom Sleeping Beauty in Markus Schleinzer s filmom Michael.

Veliki obeti
Izbor filmov na letošnjem sporedu po besedah direktorja festivala Thierryja Fremauxa izraža stanje v svetovni kinematografiji, stanje le-te pa priča o stanju sveta. Canski festival je bil že od svojih začetkov po koncu druge svetovne vojne kot neke vrste strelovod za razne diskusije, letošnji izbor filmov pa je po Fremauxovih besedah "brez dvoma eden najboljših do zdaj".

Po rdeči preprogi se bodo do Festivalne palače med drugim sprehodili Brad Pitt in Angelina Jolie, Johnny Depp, Sean Penn, Penelope Cruz in Catherine Deneuve.

Novost: Odslej vsako leto ena "gostujoča država"
Gostujoča država festivala bo Egipt, ki bo prva gostujoča država v dolgi zgodovini festivala. V Cannesu bodo letos prikazali tudi filme iranskih režiserjev Džafarja Panahija in Mohameda Rasoulofa, ki sta bila zaradi obtožbe delovanja proti vladajoči politiki obsojena na šest let zapora. Njuni filmi bodo prikazani v sekciji Poseben pogled.

Nihče ni nedotakljiv
Zunaj konkurence pa bosta med drugim prikazana še filma Bollywood: The Greatest Love Story Ever Told indijskega cineasta Šeharja Kapurja, ki je poklon indijski popularni kinematografiji, in The Conquest režiserja Xavierja Durringerja o Nicolasu Sarkozyju. To bo prvi film o kakšnem aktualnem francoskem predsedniku, ki bo prikazan na festivalu.

Vsako leto si festival izbere svojo "muzo", ki nato krasi tudi uradni plakat: letos je to Faye Dunaway, ki jo je leta 1970 posnel fotograf in režiser Jerry Schatzberg. Schatzberg je namreč tistega leta posnel film Puzzle of the Downfall Child z Dunawayjevo v glavni vlogi; na letošnjem festivalu ga bodo predvajali v sekciji Klasike Cannesa.

Žirija: pisana paleta filmskega Olimpa
Žiriji letošnjega festivala predseduje igralec, režiser in producent Robert De Niro. Danes 67-letni igralec je zaslovel s filmi, kot sta Taksist in Pobesneli bik. Na letošnjem festivalu bo v sekciji Klasike Cannesa prikazan tudi De Nirov režijski prvenec, mafijska drama Zgodba iz Bronxa iz leta 1993.

V žiriji poleg njega sedijo še argentinska igralka in producentka Martina Gusman, kitajsko-hongkonška producentka Nansun Ši, ameriška igralka, producentka in scenaristka Uma Thurman, norveška pisateljica Linn Ullmann, ki je hčerka švedskega režiserja Ingmarja Bergamana ter norveške igralke in režiserke Liv Ullmann, francoski režiser Oliver Assayas, britanski igralec in producent Jude Law, režiser Mahamat Saleh Haroun iz Čada ter kitajsko-hongkonški režiser in producent Johnnie To.

Lani je festivalski žiriji predsedoval ameriški režiser Tim Burton. Žirija je z zlato palmo nagradila film Stric Boonmee se spominja, nadrealistično, hipnotično meditacijo o reinkarnaciji tajskega režiserja Apičatponga Weerasethakula (nekaj mesecev pozneje smo jo lahko videli tudi na ljubljanskem Liffu).

Žiriji, ki bo nagrado podelila v sekciji Poseben pogled, bo predsedoval srbski režiser Emir Kusturica. Lani je v tej kategoriji nagrado prejel film Ha Ha Ha, ki ga je zrežiral južnokorejski režiser Hong Sang Su.

Častno zlato palmo za življenjsko delo bodo letos podelili italijanskemu režiserju Bernardu Bertolucciju. Bertolucci je požel svetovno slavo s filmi, kot so Konformist (1970), Zadnji tango v Parizu (1972) in Dvajseto stoletje (1976). Za film Zadnji kitajski cesar (1987) je prejel oskarja za režijo.

Slovenci v Cannesu
V sklopu festivala bo tudi filmski sejem. Na njem bo Slovenski filmski center že osmo leto zapored predstavljal slovensko kinematografijo, natančneje, tri svetovne premiere: Arheo, tretji celovečerni film režiserja Jana Cvitkoviča, ki bo prikazan na digitalnem nosilcu, Lahko noč, gospodična, četrti celovečerni film režiserja Metoda Pevca, in prvenec Izlet režiserja Nejca Gazvode.