12. februar:
17.00: Ekstaza (r. Gustav Machaty, 1932)
19.30: Delovna dekleta (r. Lizzie Borden, 1986)
22.00: Zgovorna vagina (r. Claude Mulot, 1975)

Na sporedu sta tudi dodatni projekciji Zgovorne vagine (18. februar) in Delovnih deklet (22. februar).

Začetek poti znamenite Hedy Lamarr
Ob 90-letnici nastanka filma bo na ogled Ekstaza Gustava Machatyja, ki je med drugim posnel tudi Erotikon z Ito Rino. V ospredju Ekstaze je komaj 18-letna avstrijska igralka, takrat še znano kot Hedy Kiesler. "Svojčas sila 'škandalozen film, o katerem je šepetal cel svet', danes velja za sublimno klasiko zgodnjega zvočnega filma, ki je češkega režiserja ustoličila za mojstra upodabljanja ženske senzualnosti, mlado igralko pa ponesla v Hollywood, kjer je kmalu postala ikonična Hedy Lamarr," so zapisali v Kinodvoru.

Ekstaza je zadnji film, ki ga je Machaty posnel v domovini, preden je emigriral v Avstrijo in nato v Italijo, Nemčijo in ZDA. Škandal je povzročil iz več razlogov – med drugim je Hedy Kiesler v nekaj prizorih popolnoma gola tekala po naravi in plavala v tolmunu.

Empatična, pronicljiva in duhovita študija
Pionirka feminističnega podtalnega filma Lizzie Borden je po navdihu izkušenj resničnih spolnih delavk, ki jih je spoznala med snemanjem svojega aktivističnega mejnika Rojena v plamenih (Born in Flames) iz leta 1983, s filmom Delovna dekleta (Working Girls) tri leta pozneje ustvarila empatično, pronicljivo, duhovito in sleherne sledi senzacionalizma očiščeno študijo najstarejšega, a hkrati najbolj stigmatiziranega poklica. Protagonistke filma so povsem običajne ženske s povsem običajnimi željami, potrebami in ambicijami. Zjutraj vstanejo, pozajtrkujejo, se odpravijo v službo in sprejmejo prvo stranko v butičnem newyorškem bordelu, piše v napovedi.

Film bo na ogled v novi digitalni različici 4k, ki sta jo lani restavrirala Criterion Collection ter Filmski in televizijski arhiv UCLA v sodelovanju s Sundance Institutom.

Mitska kultna klasika iz zlate dobe francoske pornografije
Zadnji bo na ogled film Zgovorna vagina (Le sexe qui parle) iz leta 1975, ki ga podpisujeta prvaka med domačimi pornokrati, režiser Claude Mulot (kot Frederic Lansac) in producent Francis Leroi (kot nepodpisani). Ta mitska kultna klasika iz zlate dobe francoske pornografije je veljala za malodane izgubljeno, a so jo po več letih iskanja vendarle našli. Zgovorna vagina predstavlja izvorno in še vedno najzabavnejšo filmsko upodobitev klasičnega motiva govoreče vagine loquens.

Foto: Kinodvor
Foto: Kinodvor

Privlačna in uspešna oglaševalka je poročena s simpatičnim arhitektom, a je njuno spolno življenje precej mlahavo. Nekega dne se iz njenega mednožja nenadoma oglasi nosljat glas in Joëlle se začne po nareku ukazovalne, klepetave vagine zapletati v vse bolj opolzke in komične avanture, piše v napovedi na spletni strani Kinodvora.

Z nočjo erotičnega filma se v Kinodvoru poklanjajo zgodovini erotičnega filma kot takega, v vsej njegovi pestrosti. Hkrati pa se z erotično filmsko nočjo, s katero praznujejo tudi valentinovo, poklanjajo erotičnemu Kinu Sloga, ki je ena ključnih etap v zgodovini današnjega Kinodvora, je pred časom za STA povedala kuratorka programa Maše Peče.

V noči erotičnega filma si bo mogoče v Galeriji Kinodvora ogledati tudi razstavo intimnih 3D-skulptur umetnika Bojana Sobočana.

V Kinodvoru noč erotičnega filma Kinosloga. Retrosex.