Jean-Luc Godard leta 2001 na festivalu v Cannesu. Foto: AP
Jean-Luc Godard leta 2001 na festivalu v Cannesu. Foto: AP

Godard je v nedavnem pogovoru (na daljavo) na filmskem festivalu v Kerali potrdil, da se bo po naslednjih dveh dokončanih projektih dokončno upokojil. Mojster ima trenutno namreč še dva scenarija, ki čakata na izvedbo. Eden od njiju je naslovljen Smešne vojne, drugega pa bo snemal v sodelovanju s televizijo Arte. "Zaključujem svoje filmsko življenje ‒ ja, življenje filmskega avtorja ‒ z zadnjima dvema scenarijema," je povedal francosko-švicarski umetnik. "Potem se bom poslovil od sedme umetnosti."

"Ostareli polbog" Godard v Cannesu "dela, kar hoče" (a na daljavo)

Uvedel nov filmski jezik
Jean-Luc Godard (1930) je študiral etnologijo na pariški Sorboni in se že med študijem začel zanimati za film. Velja za enega vodilnih predstavnikov francoskega novega vala in t. i. teorije avtorja na področju filma.

S svojim celovečernim prvencem iz leta 1960 (pred tem je dalj časa snemal kratke in dokumentarne filme) je pustil tako globoko sled v sedmi umetnosti, da je sam izraz "do zadnjega diha" postal pregovoren. Tridesetletni Godard se je odločil za tedaj nenavadno potezo: igrani film je posnel kot reportažo ali dokumentarec, s kamero iz roke in z naravno osvetljavo. Za snemanje na lokacijah v Parizu ni pridobil dovoljenj, zato je pogosto improviziral in nekatere prizore posnel kar skozi niše poštnih zabojnikov. Proslavil se je z nenavadno montažno tehniko presenetljivih rezov, ki je bila na ta način prvič uporabljena v filmski umetnosti, na noben način ni hotel, da bi pripoved tekla "gladko", ampak je želel posredovati občutek nujnosti. V filmu Do zadnjega diha se je poigraval s pričakovanji gledalcev, jih sprehajal od dokumentarca do gangsterijade in od ljubezenske drame do filozofskega eseja.

Med njegove najbolj znane filme spadajo še Ženska je ženska, Živeti svoje življenje, Prezir, Nori Pierrot, Kitajka, Mali vojak, Aplhaville, Slavospev ljubezni in Naša glasba. Leta 2018 je na canskem festivalu predstavil svoj najnovejši film, Le Livre d’Image (Knjiga slik), kolaž odlomkov in podob, podloženih z naracijo in glasbeno podlogo ter dialogi, ki načenjajo politične in filozofske ideje. V Cannesu so mu zanj podelili prvo "posebno zlato palmo" v zgodovini festivala. En film pred tem, Zbogom jeziku (2014), je osvojil nagrado žirije v Cannesu in glavno nagrado nacionalnega združenja kritikov.

Leta 1966 na berlinskem filmskem festivalu. Foto: AP
Leta 1966 na berlinskem filmskem festivalu. Foto: AP

Leta 2011 so ga ovenčali s častnim oskarjem, ki pa so mu ga poslali po pošti, saj se podelitve v Hollywoodu ni udeležil. Prav tako je v karieri dobil častno nagrado cezar, berlinskega zlatega medveda (za Alphaville) in beneškega zlatega leva (za Ime Carmen).

Ne načrtuje izrecno "pandemčnih" filmov
Lani je Godard sodeloval tudi pri precej odmevni okrogli mizi z režiserjem Lionelom Baierjem. Med drugim sta se pogovarjala o tem, kakšen vpliv bo imela pandemija na njuno ustvarjanje. "Imela bo vpliv, ampak ne neposrednega," je prepričan Godard. "Virus je vsekakor nekaj, o čemer bi bilo dobro enkrat ali dvakrat spregovoriti. Glede na to, kaj vse prinese s seboj, je virus oblika komunikacije. Ne pomeni, da bomo od njega izumrli, a morda tudi ne bomo prav dobro sobivali z njim."