Labović je na katedri za dokumentarni film praške filmske akademije FAMU končal študij režije in scenaristike in pridobil naziv magister dokumentarnega ustvarjanja. Je avtor več dokumentarnih in igrano-dokumentarnih filmov ter nadaljevank, pa tudi različnih televizijskih oddaj in scenskih postavitev.  Foto: Irena Herak
Labović je na katedri za dokumentarni film praške filmske akademije FAMU končal študij režije in scenaristike in pridobil naziv magister dokumentarnega ustvarjanja. Je avtor več dokumentarnih in igrano-dokumentarnih filmov ter nadaljevank, pa tudi različnih televizijskih oddaj in scenskih postavitev. Foto: Irena Herak

Letošnji 24. festival slovenskega filma bo, potem ko je lani potekal v Ljubljani, ponovno v Portorožu med 11. in 17. oktobrom, prijave na festival se bodo odprle v drugi polovici meseca junija 2021. Kot je pojasnil novi direktor festivala, sta "bila prav tradicionalna naklonjenost veliko filmskih ustvarjalcev do Portoroža kot festivalske lokacije in pripravljenost tamkajšnje lokalne skupnosti po okrepljenem sodelovanju tista, ki sta privedla do dokončne odločitve".

Zaradi negotovih razmer zaradi epidemije covida-19, ki že dobro leto močno kroji tudi vsakdan filmskih ustvarjalcev, bo ekipa festivala vzporedno pripravljala tudi hibridno različico festivala, v skrajnem primeru tudi spletno izvedbo, če razmere ne bodo dopuščale izvedbe v živo v Avditoriju Portorož in Razstavišču Monfort, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra.

Labović tudi poudarja, da se bo festival, ob vsesplošnem pritisku komercializacije na filmsko ustvarjalnost in njeno dojemanje, v prihodnje posvetil iskanju uravnoteženega interesa tako iz vidika avtorskega pogleda, strokovne javnosti in občinstva. "S trditvijo, da je občinstvo na prvem mestu, se lahko strinjamo, vendar moramo pri tem ostati previdni, zlasti kadar ne govorimo izključno o razvedrilni komponenti filma. Zato je eden največjih izzivov vsakega festivala, še zlasti nacionalnega, v iskanju povezav med tema dvema različnima pogledoma."

V ospredju prizadevanj bo tudi čim večja mednarodna, zlasti regionalna vpetost festivala, kar bodo skušali doseči z okrepljenim sodelovanjem z Art kino mrežo Slovenije in tudi s festivali iz ožje regije (Pula, Motovun, Kino Otok …). Ob upoštevanju trendov razvoja programa s povečano produkcijo dokumentarnih, animiranih in kratkih filmov pa Labović razmišlja tudi o ideji, da si festival v prihodnosti pridobi franšizo z blagovno znamko FSF, ki bi ponudila selekcijo in pregled teh zvrsti filma, na osrednjem portoroškem festivalu pa bi se predstavila nagrajena oziroma posebej izpostavljena dela.

Na lanskem festivalu slovenskega flma je vesno za najboljši igrani celovečerni film prejel film Ne pozabi dihati Martina Turka. Žirija vesne za najboljši film ni podelila. Foto: FSF/Katja Goljat, Matjaž Rušt
Na lanskem festivalu slovenskega flma je vesno za najboljši igrani celovečerni film prejel film Ne pozabi dihati Martina Turka. Žirija vesne za najboljši film ni podelila. Foto: FSF/Katja Goljat, Matjaž Rušt

Več poudarka dokumentarnemu filmu

Labović v svoji viziji kot "pilotni" franšizni projekt v prihodnjem obdobju navaja tudi oblikovanje posebne izvedbe festivala za dokumentarni film, ki bi bil terminsko umeščen pred osrednjim festivalom v Portorožu.

"Naloga festivala ostaja tudi organiziranje strokovnih predavanj in posvetov s področij, ki se izkažejo za pereča in podajajo odgovore na nove strokovne izzive v spremenjeni filmski krajini. V letošnjem letu je to nedvomno nujna prenova filmske zakonodaje in s tem odstiranje vizije položaja in delovanja slovenskega filma v prihodnosti. Ker so obfestivalske dejavnosti čedalje pomembnejše, je cilj v prihodnosti oblikovati tudi posebno skupino, ki bi skrbela za njegov konceptualni in izvedbeni del, vključno z odprtjem in podelitvijo nagrad", v svoji viziji še dodaja Labović.

V novo sestavo sveta festivala, prejšnjemu je potekel mandat, je Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, javne agencije, je skladno s pravilnikom Festivala slovenskega filma, imenovala predstavnico Art kino mreže Slovenije Nino Ukmar, režiserja Blaža Završnika, igralca Urbana Kuntariča, producenta Zorana Dževerdanovića in Tomija Matića, predstavnika lokalne skupnosti Mateja Kneppa in predsednico sveta Jelko Stergel.