Olivio Colman so z oskarjem nagradili za vlogo v filmu Najljubša, poleg tega jo je bilo mogoče videti v vlogi kraljice Elizabete II. v večkrat nagrajeni Netflixovi seriji Krona (The Crown). Foto: Reuters
Olivio Colman so z oskarjem nagradili za vlogo v filmu Najljubša, poleg tega jo je bilo mogoče videti v vlogi kraljice Elizabete II. v večkrat nagrajeni Netflixovi seriji Krona (The Crown). Foto: Reuters

Gospodična Havisham je ekscentrična samotarka z zlomljenim srcem, ki se je v svojo razpadajočo palačo zaprla na dan, ko jo je ženin zapustil pred oltarjem. Martita Hunt je denimo igrala vlogo gospodične Havisham v filmski različici iz leta 1946.

V igralski zasedbi bo še Fionn Whitehead kot Pip, poleg njega pa bodo vloge zasedli še Ashley Thomas, Johnny Harris, Shalom Brune-Franklin, Hayley Squires, Owen McDonnell, Trystan Gravell in Matt Berry.

Sorodna novica Dickensova zasebna korespondenca in zapiski prvič na ogled

Z bafto nagrajeni avtor Steven Knight je ustvaril serijo, producirala pa jo bo ekipa, ki stoji tudi za BBC-jevo adaptacijo Dickensove Božične pesmi iz leta 2019. Lucy Forbes, ki je pred tem sodelovala pri BBC-jevi seriji This Is Going to Hurt, bo režiserka, Mark Kinsella pa producent, poroča Guardian.

Velika pričakovanja in Božična pesem sta prvi seriji v sklopu adaptacij Dickensovih romanov, ki sta jih naročila BBC in FX Productions. Velika pričakovanja, objavljena leta 1861, je sprva izdajal v obliki tedenskih poglavij.

Charles John Huffman Dickens (1812–1870) velja za največjega romanopisca zgodnje viktorijanske dobe. Rodil se je v bližini pristaniškega mesta Portsmouth očetu uradniku v vojni mornarici in materi gospodinji. Družina z osmimi otroki se je borila z revščino, zato je kot 12-letnik po selitvi v London zapustil šolo in se zaposlil v proizvodnji loščila za čevlje.

Muzej Charlesa Dickensa. Foto: Reuters
Muzej Charlesa Dickensa. Foto: Reuters

Pozneje je nadaljeval šolanje, se zaposlil v odvetniški pisarni, sestavljal novice za časopise, poročal iz parlamenta in pisal kratko prozo. Na podlagi izkušnje otroškega dela v nečloveških razmerah je zapisal zgodbe o odnosih in hrbtni plati industrijske revolucije, zmehčane s sočutjem in začinjene z ironijo.

Kritika socialnih razmer viktorijanske Velike Britanije
Kot začetnik socialnega romana je v svojih knjigah v ozadju zabavnih prigod jasno orisoval kritiko socialnih razmer viktorijanske Velike Britanije. Sprožil je pravo bralno revolucijo in vplival na razvoj knjižnega trga. Po njegovih romanih so posneli številne celovečerne filme in nadaljevanke.
Med njegova najznamenitejša dela sodijo še Oliver Twist in Nicholas Nickleby, za vrhunec njegovega romanopisja pa velja David Copperfield (1850), zasnovan na lastnem izkustvu.