Slavja ob koncu 18. izvedbe Festivala slovenskega filma se je v Portorožu udeležila predvsem filmska stroka. Vsem, ki na Obalo niso prišli, filmi nocoj prihajajo naproti: v dveh sklopih, ob 19.00 in 21.00, bo Slovenska kinoteka predvajala vse dobitnike vesen v ključnih kategorijah.

Ob 19.00 bosta na vrsti kratka filma Oddaljen spomin in Mali princ ter dolgometražni dokumentarec Dom v režiji Metoda Pevca. Intimni, a neinvazivni Pevčev portret prebivalcev samskega doma na ulici Vide Pregarc v Ljubljani, "doma, ki mu nihče ne reče dom", ni dobil le priznanja za najboljši dokumentarec, ampak tudi nagrado po izboru občinstva.

Z vesno za posebne dosežke je bil nagrajen Mali princ režiserja Mateja Peljhana, film, ki dečku z mišično distrofijo omogoči vse, česar mu življenje ni: plavanje, skakanje za košarkarsko žogo, tek in rolkanje. 12-letni Luka, ki mora v svojem vsakdanjiku premagovati ovire, ki si jih drugi niti ne predstavljamo, s svojo dobro voljo noče niti pomilovanja niti usmiljenja. Posebna računalniška animacija ga prenese v svet, kjer omejitve telesa niso več zavezujoče.

Formalno še veliko bolj eksperimentalen je Oddaljen spomin, dobitnik vesne za najboljši študijski film; avtorica Valerija Zabret je za vlogo naratorja/performerja rekrutirala celo slavnega Ulaya. S pomočjo odslužene Titove ladje poetični film zbuja spomin na čase pred razpadom Jugoslavije in hkrati spodbudi razmišljanje o tem, kaj prinese vojna in kako hitro lahko ljudje vse pozabimo.

Ob devetih sledi še druga trojica filmov. Za uvod vas bo "zbudil" štiriminutni dobitnik vesne za najboljši eksperimentalni film, Kompozicija. Mitja Manček je zanj lastno ročno spraskal filmski trak in tako ustvaril skoraj 35 tisoč črt, ki filmu prispevajo tako sliko kot tudi - zvok.

Pred glavnim zmagovalcem večera lahko ujamete še "presenečenje" festivala. Marsikdo je namreč še pred začetkom festivala ugibal, ali bo Jan Cvitkovič domov odšel z vesno za najboljšo režijo. Kdor je stavil nanj, je imel sicer prav - a nagrade Cvitkovič ni dobil za svoj "paradni" film, celovečerec Šiška Deluxe, ampak za črno-beli kratki film Ljubezen na strehi sveta. Črtica o ljubezni, spominih in preizkušnjah zakonskega življenja, ki se dogaja v (na videz) idilični kmečki izbi, je s štirimi nagradami pravzaprav zmagovalec festivala: dobila je vesne za kratki film, režijo, glavno moško vlogo (Ivo Barišič) in glasbo.

Pozno v noč boste kričali
Večer se mora seveda končati z dobitnikom vesne za najboljši film: v letu, ko se je festival dogajal z močnim pečatom žanrskega filma, je glavna nagrada odromala k celovečernemu prvencu Tomaža Gorkiča, prvemu čisto pravemu slovenskemu "slasherju" Idila.

"Če je odgovor na družbeno realnost smrt v slovenskem gozdu, je prav, da namesto samomora konec storimo pod ostrim rezilom sekire, na impotentno družbeno kritičnost pa nam odgovori Vintlr, ko nam pokaže, kdo je pravi dec. Idila nam resnobno in ironično, prav kakor žanru pritiče, na pladnju ponudi specifičen pogled na svet, v katerem skupaj živimo," je žirija sočno zapisala o filmu, ki ga je ovenčala še z nagradama za najboljši stranski vlogi (Jurij Drevenšek in Nika Rozman) ter za scenografijo (predvsem v podobi "klenih" slovenskih vršacev.)