"Nekateri ljudje Klip obožujejo, drugi ga sovražijo, a dokler razmišljajo o njem, je to pozitivno. Obstajajo ljudje, ki jim ni všeč, kaj film prikazuje, a nimajo pripomb na to, kako je film posnet," je povedala Maja Miloš o filmu, s katerim ni želela posneti razglednice Srbije, saj nima vsa srbska populacija takih težav in se ne obnaša tako, gre pa za del družbe, ki ima trenutno težnjo, da narašča. In ko govorimo o teh mladih, je film avtentičen in skrajno realističen. Foto:
Liffe Lore
Ko vojaški odpor nacističnega režima dokončno pade in zavezniške sile zavzemajo še zadnje kotičke Nemčije, se skupina petih zapuščenih otrok odpravi na devetsto kilometrov dolgo pot proti severu države. Njihove starše so priprli zavezniki, zato mora Lore, najstarejša izmed njih, prevzeti vodenje in odgovornost za svoje brate in sestro. Na poti jih doletijo hude povojne družbene razmere, spoprijeti pa se morajo tudi s posledicami dejanj in vzgoje svojih staršev, nato pa otroci podpornikov nacističnega režima na poti spoznajo še židovskega begunca.
Liffe Otrok iz drugega nadstropja
Otrok iz drugega nadstropja: presunljiva zgodba o odraščanju, kjer sta tako mlada mati kot njen sin prisiljena sprejeti resnico, ki sta ji do zdaj poskušala ubežati. Zgodba, ki sesuje mit Švice kot dežele, kjer se prebivalcem cedita med in mleko.

A seveda ne gre le za spolnost. Film prikazuje mladino, zasvojeno s spletom, mobilnimi telefoni, YouTubom in Facebookom, mladino, ki žurira, pije, se drogira in spi med šolskimi urami, mladino, ki je besna na ves svet in se s svojimi težavami ne zna spoprijeti. Poleg negativnih odzivov, ki zagovarjajo moralno neprimernost filma, je film prejel tudi številne pohvale o realistični in iskreni upodobitvi apatične in brezciljne mladine. Kot je povedala 16-letna Isidora Simijonović, ki je v filmu odigrala glavno vlogo, se ji je zgodba zdela prepričljiva od trenutka, ko je prebrala scenarij, in film se ji zdi resničen odraz velikega dela mladih danes in njihovega življenja.
"Film se odlikuje z globokim razumevanjem določene življenjske realnosti, iz katere je ustvarjalka črpala tudi navdih za svojo močno, suvereno filmsko govorico," je v obrazložitvi zapisala mednarodna žirija v zasedbi Goran Dević (Hrvaška), Donatello Fumarola (Italija) in Lilijana Nedič (Slovenija). Osrednjo nagrado režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive podeljuje glavni pokrovitelj festivala, Telekom Slovenije, d. d. Projekcijo zmagovalnega filma si lahko ogledate v ponedeljek, 19. 11., ob 20.30 v Cankarjevem domu.


Kritiki nagradili zgodbo o dvanajstletnem fantu in mladi materi
Nagrado fipresci, ki jo podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev v sestavi Katharina Dockhorn (Nemčija), Igor Harb (Slovenija) in Marko Njegic (Hrvaška), je prejel film Otrok iz zgornjega nadstropja Ursule Meier, "izvrstno odigrana in režirana drama o dveh plateh sodobne Evrope in njunem trčenju, z enim najbolj nepozabnih koncev nedavne filmske zgodovine". Film, ki se je s festivala v Berlinu vrnil s "srebrnim medvedom", pripoveduje o 12-letnem Simonu in njegovi mladi brezposelni materi, ki želi, da se v javnosti predstavljata kot brat in sestra. Živita v sivi in propadajoči industrijski dolini pod prestižnim smučarskim središčem v švicarskih gorah. V skromnih ekonomskih pogojih se s težavami spopadata vsak na svoj način in s svojimi skrivnostmi.
Zabavni in muzikalni kratki filmi
Najboljši kratki film je postal Tuba Atlantic Hallvarja Witza, ki je po mnenju žirije najsmešnejša filmska upodobitev sovraštva do ptičev po Hitchcocku, "ker v njem vidimo najbolj nerodnega angela v filmu po Clarenceu Odbodyju, ker nam je pokazal, kaj zmore največja tuba na svetu in, ne nazadnje, ker je tako zelo nespoštljiv!" Glavna oseba norveškega filma je sedemdesetletni Oskar, ki se ob novici, da ima le še šest dni življenja, želi pobotati z bratom. Nagrado je filmu podelila žirija v sestavi Urška Kos (Slovenija), Lisa Neumann (Avstrija) in Ivan Ramljak (Hrvaška).
Posebno omembo si je "za drzen koncept, ki združuje estetiko muzikala in abstraktnega gledališča s pretanjenim občutkom za muzikalnost in uporabo različnih glasbenih virov," zaslužil še kratki film Francija, ki se zgodaj prebuja. Film Huga Chesnarda je zgodba o izgnancu in o sodnem sistemu, ki nezakonite priseljence izžene iz države. Film ne ponuja odgovorov, "ampak odpira vprašanja o socialni krivdi in solidarnosti" ter obenem "ne zanemarja političnega pristopa, ki ga spodbuja s pesmijo in plesom".
Najljubši filmi občinstva
Med celovečernimi filmi brez slovenske distribucije je občinstvo z glasovanjem izbiralo svojega favorita, ki prejme nagrado zmaj. Nagrado bo iz rok Brede Brezovar Papež v imenu Tobačne Ljubljana, d. o. o prevzel igralec Kai-Peter Malina iz filma Lore v režiji Cate Shortland. Med 38 filmi, ki so jih gledalci ocenjevali, je zgodba o skupini zapuščenih nemških otrok, ki se po drugi svetovni vojni odpravijo na potovanje in ki tedaj spoznajo novo resničnost, drugačno od njihove privzgojene podpore Hitlerju, dosegla povprečno oceno 4,64.
Tik za petami mu sledi študija življenja lovcev v sibirski tajgi daleč stran od civilizacije Srečni ljudje v tajgi Wernerja Herzoga s 4,63 točke, na tretjem mestu pa melanholično potovanje v preteklost sredi osemdesetih let kot izhodišče razmisleka o izgubi in iskanju tega, kar opredeljuje posameznika, z naslovom Še enkrat, Camille režiserke Noémie Lvovsky s povprečno oceno 4,50.