Na Festivalu Ljubljana torej vse delajo tako, kot da festival tudi letos bo. Odprtje bi bilo 2. julija z Beethovnovo 9. simfonijo na Kongresnem trgu, zaključek pa 31. avgusta z orkestrom milanske Scale na istem prizorišču. Kot poudarja Brlek, so se na Hrvaškem odločili, da bodo izvedli velike poletne nacionalne kulturne prireditve in tako glede slovenske vlade upa, da bo "sledila hrvaškemu zgledu in dovolila prireditve, sploh glede na to, da so dovolili tudi maše v zaprtih prostorih. Tukaj ne vidim prav nobene razlike, zakaj kulturnih dogodkov ne bi smelo biti."

Po besedah direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka bo program letos nekoliko okrnjen, se pa pri tem zanašajo tudi na domače ansamble, razen na mariborsko opero in balet, ki sta sodelovanje prav tako odpovedala. Zasedbe vadijo doma, prevzele so tudi že note za Beethovnovo 9. simfonijo. Foto: BoBo
Po besedah direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka bo program letos nekoliko okrnjen, se pa pri tem zanašajo tudi na domače ansamble, razen na mariborsko opero in balet, ki sta sodelovanje prav tako odpovedala. Zasedbe vadijo doma, prevzele so tudi že note za Beethovnovo 9. simfonijo. Foto: BoBo

Nastopi predvidenih gostov so seveda odvisni tudi od tega, kakšni bodo ukrepi v tujini in ali bodo sploh lahko prehajali meje. Tu je po Brlekovih besedah že prišlo do sprememb v objavljenem programu. Tako letos ne bo gostovanja Bolšoj teatra in orkestra iz Južne Koreje, prav tako ne bo moskovskih solistov in Julija Bašmeta. Poleg tega ne bo koncertne izvedbe Beethovnove opere Fidelio, ker je bila vezana na festivala Gstaad v Švici in Grafenegg v Avstriji.

Čakajoč Lolito ...
"Za muzikal Lolita še čakamo, kakšne bodo razmere takrat v Sankt Peterburgu v Rusiji, tudi orkestra iz Pittsburgha ne bo, vendar bomo isti program izvedli z Orkestrom RTV Slovenija, solistka Anne-Sophie Mutter in dirigent Manfred Honeck pa ostaneta. In že pred časom je odpovedal kitajski simfonični orkester iz Hangdžova, kar smo nadomestili s filharmoničnim orkestrom milanske Scale. Sprejeli so, da se iz Milana pripeljejo z avtobusom, če bodo seveda normalne razmere na meji," pojasnjuje dolgoletni umetniški vodja in direktor festivala.

Kot prizorišča za manjše dogodke, kar velja tudi za avgustovske komorne koncerte, načrtujejo preddverje Križank in Peklensko dvorišče, pa tudi viteško dvorano Križank. V samih Križankah dogodkov ne bo, ker gradijo novo streho. Pomemben dejavnik pri tem pa bo tudi vreme. Foto: BoBo
Kot prizorišča za manjše dogodke, kar velja tudi za avgustovske komorne koncerte, načrtujejo preddverje Križank in Peklensko dvorišče, pa tudi viteško dvorano Križank. V samih Križankah dogodkov ne bo, ker gradijo novo streho. Pomemben dejavnik pri tem pa bo tudi vreme. Foto: BoBo

"Imamo načrtovane rezervne termine, v primeru dežja bomo dogodke prestavljali za kakšen dan ali dva. Torej če se bo le dalo, bodo na prostem, sicer pa odvisno od ukrepov vlade, ki bodo veljali takrat. Glede na to, da so cerkve zdaj odprte, bomo mogoče naleteli na razumevanje pri cerkvenih dostojanstvenikih in bomo koncerte lahko izvajali tam," pravi Brlek.

To je prireditev, to niso niti protesti niti zbiranje politične stranke, ampak kulturni dogodek, ki bo imel vstopnice, ki jih bodo ljudje plačali. Poskrbeli bomo za dovolj veliko razdaljo med sedeži tako nastopajočih kot obiskovalcev in mislim, da tukaj sploh ne bi bilo treba imeti nobenih omejitev. Če je poskrbljeno za zaščito, bo verjetno že vsak sam pazil nase, da se ne bo okužil. Vsaj jaz se bom.

Darko Brlek

Sopodpisnik pobude glasbenih akterjev
Festival Ljubljana je bil sicer sopodpisnik pobude različnih glasbenih ustanov, festivalov in združenj, da bi država nekaj storila na področju glasbenega sektorja, ki bo oziroma je imel zaradi ukrepov ob koronavirusu že veliko škodo. "Prav gotovo je velika škoda to, da se ne dela zaradi forme in vsega drugega. Druga škoda je seveda velik izpad inkasa, vezano na to, da ni prireditev, tudi izpad sponzorjev, posledica koronavirusa bo prav gotovo tudi finančna kriza, tako da se bo situacija s sponzorji še zaostrila," meni vodja in direktor festivala.

Ob tem se sprašuje, kako bo država zdržala financiranje vseh obveznosti pri javnih zavodih, in upa, da ne bo prišlo do rezov. "Tisto, kar je najbolj pomembno, pa je: če se dogodki ne dogajajo, potem se vsa ta spirala ustavi in potegne za sabo eno veliko blokado in recesijo, tudi v ustvarjalnosti. Če kdo misli, da lačni umetniki bolje ustvarjajo od sitih, se moti," še dodaja.

Kako je s festivali drugod po Evropi
Brlek nadalje kot nekdanji predsednik Evropskega združenja festivalov, zdaj pa njegov častni član, pravi tudi, da je po različnih državah položaj nekoliko različen, vendar povsod kritična. Nemčija in Francija sta odpovedali vse festivale, Avstrija po njegovih besedah večino, čeprav Salzburg z odločitvijo še odlaša, podobno Madžarska. Poljaki in Čehi nekoliko sproščajo svoje ukrepe, tako da predvideva, da bodo tam festivali po verjetno dovoljeni.

Na Hrvaškem se poleti ne bodo odpovedali nacionalnim kulturnim prireditvam

Odločitev Hrvaške, da festivale izvede, verjetno večinoma na prostem ali po cerkvah, pa se mu zdi logična, zlasti zato, ker je turizem pri njih še posebej močna gospodarska panoga. Po tem bi se lahko zgledovala tudi Slovenija. "Tako da mislim, da je prav, da se poskusi, glede na to, da imamo že kaj nekaj izkušenj s tem, kako se je treba varovati in zaščititi ljudi, da bi lahko izvedli take prireditve," je prepričan Brlek.

Ob še vedno veljavni prepovedi zbiranja ljudi na javnih krajih zaradi epidemije koronavirusa pa dodaja, da koncerta klasične ali zabavne glasbe s sedežnim redom ne razume kot zbiranje na javnem kraju.