Italijanska plesna družba Aterballetto deluje od leta 1977. Foto: Lorenza Daverio/Festival Ljubljana
Italijanska plesna družba Aterballetto deluje od leta 1977. Foto: Lorenza Daverio/Festival Ljubljana

Prvi se bo predstavil s koreografijo Sarabanda, drugi pa z Domus Aurea.

Med klasično kompozicijo in njeno sodobno preobleko
Italijanska plesna družba Aterballetto, ki deluje od leta 1977, se bo predstavila z dvema koreografijama, ki ju združuje ime Bach project. Rdeča nit projekta je Bachova glasba, ob njeni spremljavi pa raziskuje odnos med plesom in glasbo oziroma med klasično kompozicijo in njeno sodobno preobleko, so zapisali pri ljubljanskem festivalu.

Rdeča nit projekta je Bachova glasba, ob njeni spremljavi pa raziskuje odnos med plesom in glasbo. Foto: Festival Ljubljana
Rdeča nit projekta je Bachova glasba, ob njeni spremljavi pa raziskuje odnos med plesom in glasbo. Foto: Festival Ljubljana

Prvo delo, Sarabande, je po Bachovi skladbi leta 1990 ustvaril Kylian kot koreografijo, ki deluje kot črno-bela skica, to pa dokončajo in pobarvajo misli in domišljija gledalca. Čeprav je izhodišče dela izrazito intelektualne narave, njegov izid določajo čustvene energije.

Plesalci soustvarjajo glasbo z glasovi in zvoki gibanja
Umetniška vodja zasedbe Aterballetto Sveva Berti je povedala, da v tej še danes zelo sodobni koreografiji pleše šest plesalcev. Dodala je, da tudi plesalci soustvarjajo glasbo z glasovi in zvoki, ki jih tvorijo med gibanjem.

Eden od šestih plesalcev Philippe Kratz je povedal, da je bil zanje spopad z delom iz leta 1990 velik izziv, saj se sicer ukvarjajo s sodobnim plesom, v Kylianovi koreografiji pa so se srečali z že zapovedanimi, drugačnimi, bolj klasičnimi baletnimi gibi, ki jih sicer na odru niso vajeni izvajati. Pri delu za predstavo se mu je tako zdelo zanimivo, da plesalci v njej niso zgolj interpreti gibov, temveč tudi interpreti zvokov.

Drugo delo, Domus Aurea, je posebej za 16-člansko plesno družbo Aterballetto ustvaril mladi koreograf Tortelli, pri iskanju popolnosti pa se mu pridružuje vizualni umetnik Massimo Uberti, ki z linijami neonskih luči ustvarja domovanje za plesalce.

Plesalci v predstavi niso zgolj interpreti gibov, temveč tudi interpreti zvokov. Foto: Festival Ljubljana
Plesalci v predstavi niso zgolj interpreti gibov, temveč tudi interpreti zvokov. Foto: Festival Ljubljana

Sveva Berti je dejala, da je Tortelli svojo koreografijo ustvaril na Bachovih francoskih suitah, ki jih je za predstavo priredil Giorgio Colombo Taccani, v živo pa jih bo izvedel ansambel Sentieri selvaggi, ki mu bo dirigiral Carlo Boccadoro.

Z atmosferičnimi elementi elektronske glasbe
Plesalka Grace Lyell je dejala, da se ji je zdelo zelo zanimivo opazovati, kako je bila za Domus Aurea Bachova glasba nadgrajena z atmosferičnimi elementi elektronske glasbe, kar je vplivalo tudi na razvoj koreografije. Zelo ji je všeč, da plesalci na odru predstavo soustvarjajo skupaj z ansamblom.

Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek je napovedal, da naknadno za 26. avgust na spored 67. Ljubljana festivala uvršajo še koncert Orkestra Mariinskega gledališča pod taktirko Valerija Gergijeva.