Razkritje je na plan prišlo v času, ko bo 62-letni španski tenorist prejel nagrado za življenjske dosežke na 10. podelitvi klasičnih britov (Classical BRITs) v londonski Albert Hall. Kot je poročal Times, je španski pevec sprejel dejstvo, da ne more več slediti napornim zahtevam opernih vlog - kar pomeni, da se odpoveduje vsem 'celovečernim' vlogam, medtem ko bo še naprej izvajal koncertne recitale.

"Če lahko odpojem koncertne recitale, potem ni nobena težava prilagoditi reperoarja mojim potrebam. V zvezi z operami, razen v primernih okoliščinah, pa je moja kariera končana", je povedal Carreras.

Ostaja samo še Domingo
Tako ostaja Plácido Domingo (rojen leta 1941) edini še delujoči izmed tenorjev (poleg Dominga in Carerrasa je trojico sestavljal še leta 2007 umrli Luciano Pavarotti); za junij naslednje leto namerč napoveduje glavno vlogo v Verdijevi operi Simon Boccanegra, vendar pa pevec v zadnjem času opušča tenor in poje v nižjem baritonu.

O vrtincu življenja
V pogovoru za omenjeni časopis, ki je potekal v njegovi ljubljeni Barceloni, je Carreras povedal marsikaj o svojem življenju, polnem raznoraznih preobratov. Med Frankovo diktaturo je bila družina Carreras preganjana, kar jih je pripeljalo na drugo stran sveta v Argentino, poleg tega se je deset mesecev bojeval z levkemijo, spregovoril pa je tudi o letih sodelovanja z Plácidom Domingom in Lucianom Pavarottijem, ki so vsem trem prinesla mednarodno slavo.

"Ljudje so si resnično želei slišati nas tri skupaj. Ampak 90 odstotkov našega repertoarja so sestavljale pesmi, ki jih je pel že Enrico Caruso (italijanski operni pevec). In tako se nikdar nismo počutili osramočeno. Samo zapomniti smo si morali, da je vse skupaj mišljeno kot razvedrilo za ljudi. Seveda je bilo nekaj kritik, ampak to je le del igre, le eno mnenje."

Nova zgoščenka
Carreras trenutno nastopi na približno 50 recitalih letno in je pred kratkim izdal nov dvojni album, ki cilja na enako publiko kot nekoč trije tenorji. Med drugim je na izdani plošči mogoče slišati Che gelida manina (Kot led je ta ročica) iz Boema, La donna è mobile (Ženska je tičica) iz Rigoletta in E lucevan le stelle (Zvezde svetijo) iz Tosce.

Lejla Švabić