Spot so posneli na lokacijah slovenske kulturne dediščine, v njem pa nastopajo tudi kurenti, ki so od lani vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Foto: Ministrstvo za kulturo
Spot so posneli na lokacijah slovenske kulturne dediščine, v njem pa nastopajo tudi kurenti, ki so od lani vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Foto: Ministrstvo za kulturo
Trkaj
Trkajeva izkušnja iz osnovnošolskih dni, ko nekako ni zmogel razumeti, zakaj se morajo otroci učiti tako depresivne pesmi, je rodila novo Vido - tokrat v precej drugačni, sodobni, predvsem pa v bolj pozitivni obliki, ki o lepoti govori na zabaven način. Foto: Ministrstvo za kulturo

Videospot sta posnela na povabilo ministrstva za kulturo, ki v Sloveniji koordinira projekt Evropsko leto kulturne dediščine. To poteka pod sloganom Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost, nanju pa so se obrnili po tem, ko sta ustvarila knjigo Kla kla klasika, v kateri sta predstavila nenavaden poskus razmišljanja o slovenski poeziji v povezavi s sodobnim slovenskim rapom. Kot ambasadorja na svojih nastopih po šolah aktivno promovirata slovensko kulturo in dediščino na način, ki je blizu mladim.

Eden od njunih prvih korakov na poti ozaveščanja mladih o pomenu ohranjanja kulturne dediščine za prihodnje rodove je videospot za pesem Lepa Vida, ki je bil prvič predvajan na slovenski kulturni praznik. Posnela sta ga na več izstopajočih lokacijah slovenske kulturne dediščine, v njem pa prvič v mnogo obdelavah motiva Lepe Vide v slovenski umetnosti nastopajo tudi kurenti, ki so od decembra vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Trkaj je pri snovanju priredbe izhajal iz osnovnošolske izkušnje, ko ni zmogel razumeti, zakaj se morajo otroci učiti tako depresivne pesmi. Tuhtanje je rodilo novo Vido – tokrat v precej drugačni, sodobni, predvsem pa v bolj pozitivni obliki, ki o lepoti govori na zabaven način. Pesem Vidino zunanjo lepoto razširi na metafore, v katerih poosebi lepoto Slovenije.

Je treba res izgubiti vse, da bi znali ceniti pravo lepoto?
V pesmi so vtkani številni prepoznavni geografski, pesniški, kulturni in dediščinski elementi s slovenskih tal. Hrepenenje in obžalovanje pa avtorja nadomestita s čudenjem in oboževanjem. "Poglejmo okoli sebe, v kakšni lepi deželi živimo. Je res nujno, da moramo najprej zapustiti in izgubiti vse to, kar imamo, da bi lahko to lepoto cenili," se sprašujeta avtorja. Producent je Damjan Jović.

Iz Prešernove kupice v Plečnikov kelih
V videospot sta skrila veliko simbolike in povezav s slovensko kulturno dediščino – zlata kupica iz Prešernove interpretacije pesmi prevzame osrednjo vlogo v obliki znamenitega Plečnikovega keliha, ki je eden od stebrov slovenske kulturne prepoznavnosti in simbol razuma. V njem je mogoče najti še tradicionalne slovenske jedi, običaje, avantgardne revije, pesniške zbirke, lipicanca, presežke slovenske arhitekturne in tehniške dediščine, pa tudi slovenske junake, ki predstavljajo svojo sliko v mozaiku bogate domače literarne ustvarjalnosti.

Kot didaktično sredstvo pri pouku
Kot so prepričani na ministrstvu, bo zaradi naštetega videospot Lepa Vida v pomoč tudi učiteljem kot didaktično sredstvo pri pouku, s katerim bodo učencem in dijakom na njim prilagojen način prenesli sporočilo, da znata biti tako slovenska klasična poezija kot slovenska kulturna dediščina zanimivi tudi za širše občinstvo.