Prva zasedba Slovenskega komornega zbora na koncertu v Veliki dvorani Slovenske filharmonije. Foto: Arhiv Zbora SF
Prva zasedba Slovenskega komornega zbora na koncertu v Veliki dvorani Slovenske filharmonije. Foto: Arhiv Zbora SF

Naš prvi poklicni koncertni pevski ansambel je bil kot Slovenski komorni zbor ustanovljen januarja 1991, danes pa deluje v okviru Slovenske filharmonije. Ob jubileju bo drevi izvedel veličastno Bachovo Mašo v h-molu, ki bo tudi uvodni koncert v novo sezono Slovenske filharmonije, vodil pa ga bo znameniti angleški dirigent Stephen Layton.

Pobudnik ustanovitve novega pevskega zbora in njegov dolgoletni umetniški vodja je bil Mirko Cuderman. V Dogovoru z dne 29. 1. 1991 s Sekretariatom za kulturo in takratnim ministrom Andrejem Capudrom so v uvodni preambuli ustanovitev zbora utemeljili z ugotovitvijo, da je za celostno poustvarjanje v Republiki Sloveniji potrebno delovanje pevskega zbora, ki bo ustrezal sodobnim zahtevam strokovnosti in z vrhunskimi merili kakovosti omogočal in spodbujal razvoj poustvarjalnosti in ustvarjalnosti na tem področju. Zbor se je na prvi vaji na Krekovem trgu v Ljubljani zbral dne 4. 3. 1991 in ta datum šteje za rojstni dan zbora, ki je takrat štel 32 članov. Mirko Cuderman je zbor vodil dolgo obdobje od ustanovitve 1991 do leta 2009, s slavnostnim koncertom ob osemdesetletnici pa se je jeseni 2010 poslovil od glasbenega poustvarjanja v Slovenski filharmoniji. Od sezone 2009/2010 sta zbor vodila Martina Batič kot pomočnica direktorja Slovenske filharmonije za zbor in Steffen Schreyer, ki je bil v letih 2009–2012 šef dirigent zbora. S sezono 2012/2013 je Martina Batič postala tako umetniški vodja kot pomočnica direktorja za zbor in je to funkcijo opravljala do konca leta 2017. Po njej je zbor umetniško vodil Gregor Klančič, za njim Borut Smrekar, danes pa je umetniški vodja zbora ponovno Klančič. Slovenski komorni zbor je bil ustanovljen kot samostojno društvo, pod okvir Slovenske filharmonije je prišel leta 1998, a je sprva še ohranjal relativno organizacijsko in koncertno samostojnost, junija 2015 pa je zbor prvič nastopil z novim imenom – Zbor Slovenske filharmonije. Po treh desetletjih koncertiranja v lastnem Vokalnem abonmaju bo od letošnje sezone z reorganizacijo abonmajev Slovenske filharmonije zbor vsako sezono nosilec dveh ciklov: VIP (Vokalno-instrumentalni program) in PVC (Pretežno vokalni cikel).

Maša v h-molu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma
Zbor Slovenske filharmonije v svoji dvorani. Foto: Arhiv Zbora SF
Zbor Slovenske filharmonije v svoji dvorani. Foto: Arhiv Zbora SF
Zbor je pretežni del koncertov izvedel v Vokalnem abonmaju. Foto: Arhiv Zbora SF
Zbor je pretežni del koncertov izvedel v Vokalnem abonmaju. Foto: Arhiv Zbora SF

Širina zborovskega poustvarjanja na koncertnih odrih
Slovenski komorni zbor je imel prvi koncert že aprila 1991, ko so pod vodstvom Mirka Cudermana na Slovenskih glasbenih dnevih izvajali skladbe Lagkhnerja, Prennerja in Plavca, na prvem koncertu Vokalnega abonmaja v septembru pa so pod vodstvom asistenta zbora Marka Vatovca izvajali dela slovenskih zborovskih skladateljev Lajovica, Adamiča, Kreka in Gabrijelčiča. Jeseni istega leta je zbor pod Cudermanovim vodstvom nastopil tudi na slavnostnem koncertu ob 400-letnici Gallusove smrti, ko so v Cankarjevem domu ob Slovenskem komornem zboru nastopili izbrani zbori iz tujine. Redno delo je zbor nadaljeval s koncerti v Vokalnem abonmaju, katerega programski koncept je združil koncerte a-cappella in vokalno-instrumentalne glasbe, vsako sezono je bil planiran tudi nastop gostujoče vokalne skupine oz. zbora in solistični recital. Pretežen del zborovskih koncertov je izvedel Cuderman, en koncert v sezoni Vatovec, v goste pa so vabili tudi znamenite evropske zborovske dirigente, kot so Eric Ericson, Günther Theuring, Herbert Böck, Gary Graden, Tõnu Kaljuste, Johannes Prinz, Wolfgang Seeliger, Holger Speck, Paul Van Nevel in še številni drugi, redni gost zbora pa je bil tudi hrvaški dirigent Vladimir Kranjčević. Slovenski komorni zbor oz. Zbor Slovenske filharmonije je v lastnem Vokalnem abonmaju, v abonmajih Orkestra Slovenske filharmonije in Simfonikov RTV Slovenija, v okviru Zlatega abonmaja ter na gostovanjih v tujini z domačimi ali tujimi orkestri (v zgodnjem obdobju največkrat na Varaždinskih baročnih večerih, kjer je bil tudi nagrajenec tega znanega glasbenega festivala) izvedel temeljna dela svetovne in domače zakladnice a-cappella in vokalno-instrumentalne glasbe. Nekatera znamenita dela – kantate, maše in oratoriji za soliste zbor in orkester so v času delovanja zbora prišla na vrsto večkrat, tudi pod vodstvom znamenitih gostujočih dirigentov. Z zborom so zlasti v zadnjem desetletju v Vokalnem abonmaju nastopili tudi mnogi slovenski zborovodje: Marko Vatovec, Urša Lah, Helena Fojkar Zupančič, Tomaž Faganel, Matjaž Šček, Stojan Kuret, Ambrož Čopi, Petra Grassi, Fernando P. Mejías (kot asistent zbora), v večjem številu v zadnjem obdobju Jerica Bukovec in Sebastjan Vrhovnik (oba imata danes status gostujočega dirigenta) ter seveda Martina Batič, Borut Smrekar in Gregor Klančič kot umetniški vodje.

Zbor je veliko snemal za lastne izdaje in izdaje drugih glasbenih založb. Foto: Arhiv Zbora SF
Zbor je veliko snemal za lastne izdaje in izdaje drugih glasbenih založb. Foto: Arhiv Zbora SF

Posneta glasbena zapuščina
Nekatere koncerte zbora je posnela TV Slovenija, praviloma so jih zvočno posneli za lasten arhiv, zbor pa se je veliko posvečal snemanjem z namenom izdaje na zgoščenkah. Mirko Cuderman je zasnoval dva temeljna projekta slovenske zborovske glasbe kot antologijska pregleda naše cerkvene in posvetne zborovske pesmi ‒ zbirko Musica sacra slovenica je z zborom posnel v letih 1994 –1999 in je izšla na tridesetih zgoščenkah, zbirko Slovenska zborovska glasba pa v letih 2003–2010 in je izšla na šestinpetdesetih zgoščenkah. Skupno število skladb, predstavljenih v obeh zbirkah, je 1738, projekta pa sta bila izjemen študijski, snemalni in založniški podvig ter ostajata baza za spoznavanje slovenske zborovske glasbe za široko paleto uporabnikov. Ob obeh antologijah je Slovenski komorni zbor posnel in na zgoščenkah izdal tudi zborovske skladbe Mateja Hubada in Oskarja Deva ter vokalno-instrumentalna dela Stanka Premrla in Hugolina Sattnerja. Če je Cuderman snemal dela že pokojnih skladateljev, se je pod novim vodstvom zbor usmeril tudi v snemanje del danes delujočih skladateljev srednje generacije – Damijana Močnika, Ambroža Čopija in Katarine Pustinek Rakar. Zbor sodeluje tudi na nekaterih posnetkih drugih slovenskih glasbenih institucij, več zgoščenk s hrvaško zborovsko glasbo so izdali v Zagrebu (zanje je zbor prejel glasbeno nagrado porin), najodmevnejše mednarodno sodelovanje pa je bilo jeseni 2012 na turneji Zbora in Orkestra Slovenske filharmonije z opero Jolanta skladatelja Čajkovskega z Ano Netrebko v naslovni vlogi, ki je bila posneta in izdana pri prestižni glasbeni založbi Deutsche Grammophon.

Foto: Arhiv Zbora SF
Foto: Arhiv Zbora SF

Bachova mojstrovina za odprtje nove sezone in za jubilej
Dirigent nocojšnjega večera bo Stephen Layton, ki koncertira in snema z znamenitimi ansambli (Polyphony, Trinity College Choir Cambridge, Holst Singers, različni evropski radijski pevski zbori …), za posnetke pa je prejel tudi vrsto nagrad. Bachovo mašo je posnel za angleško glasbeno založbo Hyperion z znamenitima Trinity College Choir Cambridge in Orchestra of the Age of Enlightenment, za posnetek pa je dobil vrsto najvišjih ocen in navdušujočih kritik vodilnih glasbenih revij. Zboru Slovenske filharmonije je Layton že dirigiral v Vokalnem abonmaju, kot svetovno znani specialist za baročno glasbo pa je bil posebej izbran za dirigenta slavnostnega koncerta ob okrogli trideseti obletnici zbora, ki je hkrati tudi otvoritveni koncert nove glasbene sezone. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije ter solisti sopranistka Anna Dennis, altistka Helen Charlston, tenorist Ruairi Bowen in basist Laurence Williams ter Domen Marinčič na čembalu in Tomaž Sevšek na pozitivu bodo pod vodstvom Stephena Laytona izvedli Bachovo Mašo v h-molu, imenovano tudi z vzdevkom Velika maša. Gre za eno najpomembnejših, najveličastnejših in najlepših svetovnih glasbenih del, zaradi kompleksnosti in zahtevnosti, zlasti zborovskih partov, pa je v programih slovenskih glasbenih institucij zelo redko na sporedu. Slovenski komorni zbor je v tridesetih letih Bachovo Mašo v h-molu v Ljubljani izvedel dvakrat. Prvič aprila 1992 v Slovenski filharmoniji pod vodstvom dirigenta Mirka Cudermana in drugič septembra 2000 v cerkvi sv. Jakoba pod vodstvom dirigenta Vladimirja Kranjčeviča (to je bila tudi zadnja izvedba tega Bachovega dela na Slovenskem oz. v Ljubljani). Johann Sebastian Bach Maše v h-molu ni ustvaril v enem zamahu, temveč postopoma po delih in delno na temelju predelav lastnih starejših del v letih od 1733 do 1748/1749, pisana pa je za pet solistov (izvaja se tudi s štirimi), mešani zbor (od 4-do 8-glasni kot dvozborje) in orkester. Najprej je nastal prvi del Missa z deloma Kyrie in Gloria, ki sta bila sestavni del protestantskega bogoslužja, tovrstne kratke maše – Missa brevis – pa je Bach kot glasbeni vodja komponiral in izvajal kot glasbeni vodja v cerkvi sv. Tomaža v Leipzigu. Z Mašo v h-molu je presenetljivo ustvaril kompletno katoliško mašo, saj je Missi dodal drugi del Credo – Symbolum Nicenum, tretji del Sanctus in četrti del z Osanno, Benedictusom, Agnus Dei in Dona nobis pacem.

S slavnostnim koncertom z izvedbo Bachove Maše v h-molu bo Zbor Slovenske filharmonije na najboljši način praznoval svojo tridesetletnico ustanovitve, s tem veličastnim glasbenim delom bo povezal svojo prvo in letošnjo koncertno sezono (koncert v Cankarjevem domu bo, prav tako kot tistega leta 1992, posnela TV Slovenija), poslušalci pa bomo imeli po dolgih letih spet možnost prisluhniti enemu temeljnih del evropske glasbene tradicije.