Prvi protestni nastop na balkonih so v Mariboru izvedli 12. aprila. Foto: Facebook/Narodni dom Maribor
Prvi protestni nastop na balkonih so v Mariboru izvedli 12. aprila. Foto: Facebook/Narodni dom Maribor
Mariborčani muzicirali na balkonih: "To ni koncert, to je opozorilo!"

Na poziv, s katerim so v Narodnem domu Maribor povabili institucije, umetnike, ustvarjalce in druge posameznike, ki delujejo v slovenskem kulturnem in kreativnem sektorju, da se združijo v boju za kulturo, se je odzvalo približno 25 povabljencev. Pet minut pred dvanajsto sta se tako z balkonov zaslišali živi glasba in beseda slovenskih pesnikov in dramatikov, oživele so lutke, sprehajalce je razveselila likovna stvaritev ali plesna figura.

"Ukrepi, sprejeti čez noč, samo še poudarijo brezbrižnost do kulture"
Mimoidočim so, kot so zapisali v Narodnem domu Maribor, varno in brez kršenja odlokov ponudili vsaj trenutek užitka ob kulturi v živo. Javnosti in odločevalcem pa so jasno sporočili, "da z nepremišljenimi ukrepi, sprejetimi čez noč, brez poznavanja delovanja kulturnih ustanov in brez vsakršnega dialoga z njimi samo še očitneje izpričujejo svojo brezbrižnost do kulture in umetnosti ter omalovažujoč in ponižujoč odnos do vseh, ki v slovenskem kulturnem in kreativnem sektorju delajo in ustvarjajo".

Kulturniki opozarjajo na svoj položaj med epidemijo

Ne pozabimo na vse podporne delavce, od tonskih mojstrov do lučkarjev - to je velika industrija. Ljudje preprosto pogrešajo nekaj prijetnega. Ko se bomo približali številki 50 ali 100 obiskovalcev, tako kot je veljalo lani, se bo marsikaj že dalo narediti.

Vladimir Rukavina, pobudnik akcije

Kot poudarjajo, ne zanikajo virusa in ne podcenjujejo nevarnosti bolezni, zdravstvene krize, skrbi za varovanje zdravja in solidarnosti za zaščito najšibkejših. Niti ne nasprotujejo strokovno utemeljenim ukrepom. Upirajo pa se "dokazano nesmiselnim prepovedim in nedomišljenim ad-hoc rešitvam, ki služijo zgolj zavajanju javnosti, v resnici pa stisko kulturnega sektorja zgolj povečujejo".

Varne prireditve v živo: "Dokazali smo že, da se da"
Menijo, da so z lanskim festivalom Lent, Festivalom Maribor, Festivalom Ljubljana in drugimi kulturnimi prireditvami, za katere so pripravili premišljene in učinkovite rešitve in ki so jih ob sodelovanju s stroko, upoštevanju predpisanih ukrepov ter strogem inšpekcijskem nadzoru izvedli brez vsakršnega povečanja števila okužb, pokazali, da se da. Temu po njihovih navedbah pritrjujejo tudi strokovne študije iz tujine.

Foto: Facebook/Narodni dom Maribor
Foto: Facebook/Narodni dom Maribor

Kot še navajajo, je dokazano, da sta ob upoštevanju premišljenih, smiselnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe izvajanje in obiskovanje kulturnih prireditev tudi v zaprtih prostorih povsem varni. "A namesto da bi pristojni te naše izkušnje in dokaze pozdravili in uporabili v korist varne normalizacije življenja, nas še naprej ovirajo z nesmiselnimi omejitvami in neizvedljivimi ukrepi, ki krize ne rešujejo, temveč jo zgolj poglabljajo," so zapisali.

Zahtevajo, da jim odločevalci prisluhnejo in da upoštevajo njihove predloge za ponovni zagon kulturnega življenja. Zahtevajo dialog, ne pa, kot so zapisali, "enostranskih, čez noč sprejetih političnih odločitev, ki nimajo prav ničesar opraviti z epidemijo in varovanjem zdravja".

Direktor narodnega doma Vladimir Rukavina je v izjavi za Televizijo Slovenija poudaril nekaj podobnega: "Odločili smo se za akcijo, ker je bilo ob vseh ostalih težavah pozabljeno na kulturo. Želimo sogovornika in nočemo slišati, 'da se ne da', ampak kako se da. Lani smo s Festivalom Lent, Festivalom Ljubljana dokazali, da se tudi z upoštevanjem epidemioloških omejitev da. Da se tudi drugje – v Španiji, na Nizozemskem. Upamo, da je pobuda, ki je naletela na lep odziv, pokazala, da ljudje potrebujejo duhovno hrano, glasbeniki pa potrebujejo nastope. Ne pozabimo na vse podporne delavce, od tonskih mojstrov do lučkarjev – to je velika industrija. Ljudje preprosto pogrešajo nekaj prijetnega. Ko se bomo približali številki 50 ali 100 obiskovalcev, tako kot je veljalo lani, se bo marsikaj že dalo narediti."

Umetniški vodja SNG-ja Nova Gorica Marko Bratuš kot raper Smaal Tokk. Foto: SNG Nova Gorica
Umetniški vodja SNG-ja Nova Gorica Marko Bratuš kot raper Smaal Tokk. Foto: SNG Nova Gorica

Še pogled na prihodnjo Evropsko prestolnico kulture
Vseslovenski akciji so se z nastopom na balkonu Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica pridružile tudi kulturne ustanove na Goriškem – poleg SNG-ja še Kulturni dom Nova Gorica, Goriški muzej in Knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.

Kaj so umetnice v teh časih izgubile, kaj imajo in kaj se jim bo še zgodilo?

V nagovoru je umetniški vodja SNG-ja Nova Gorica Marko Bratuš – v svoji raperski vlogi kot Smaal Tokk – dejal, da delo za marsikoga v kulturi pomeni hrano za preživetje. Za te gledališke hiše so izvedli več projektov, v katere so vključevali samostojne kulturne delavce. "Samozaposleni v kulturni so precej odvisni od dohodka, ki je vezan na delo v javnih institucijah, torej v naši gledališki hiši. Zato smo v lanskem letu ustvarjali predstave, ki jih bomo pokazali, ko bomo lahko odprli vrata gledališča," je še dejal Bratuš.

Pozornost namenjena tudi nevladnim organizacijam
V okviru akcije so se namenili opolnomočiti tudi nevladne organizacije z goriškega območja, kot je Teater na konfini. "Ustvarjali so internetne projekte, ki jim sami nismo bili kos. Tako smo pripravili dva mednarodna projekta za ETC – European Theatre Convention (Evropska gledališka konvencija) in tudi tako pomagali. Hkrati že ustvarjamo tudi projekte za prihajajočo Evropsko prestolnico kulture," je še poudaril Bratuš.

Med nastopajočimi na zunanjem balkonu SNG-ja Nova Gorica je bila tudi pevka Tatjana Mihelj, ki je morala med epidemijo zapreti podjetje, ki ga imela kot samostojna podjetnica, saj se brez prireditev ni dalo preživeti. Igralka Medea Novak pa je poudarila: "Vsi pogrešamo gledališče, tako tisti, ki smo na odru, kot tudi naši gledalci."

Foto: SNG Nova Gorica/Facebook
Foto: SNG Nova Gorica/Facebook

Direktorica Kulturnega doma Nova Gorica Pavla Jarc je dejala, da je "kultura v času pandemije na zelo hudi preizkušnji, zlasti to velja za samostojne ustvarjalce, ki so na robu preživetja. Kljub temu, da jim država sedaj pomaga s temeljnim dohodkom, pa nimajo možnosti kreativnega ustvarjanja in izražanja. Tudi zato danes akcija Pet pred dvanajsto, kajti pet pred dvanajsto bije tudi kulturi in ne samo drugim dejavnostim v državi. S to akcijo želimo opozoriti na pomen kulture za naš obstoj." Ob tem je poudarila, da ne zanikajo virusa in ne podcenjujejo nevarnosti bolezni.

Pa knjižnica in muzej?
Iz Goriške knjižnice Franceta Bevka in Goriškega muzeja, ki sta delno odprta za obiskovalce, so sporočili, da ne morejo opravljati vseh svojih dejavnosti. Direktor Goriškega muzeja Vladimir Peruničič je spomnil, da so jim odpadle številne prireditve. Direktorica Goriške knjižnice Franceta Bevka Irena Škvarč pa je kot eno večjih težav izpostavila karanteno za knjige.