"Vreména bodo Kranjcem se zjasnile, jim milše zvezde kakor zdaj sijale, jim pesmi bolj sloveče se glasile," je zapisal France Prešeren v Sonetnem vencu. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Janez Janša je v poslanici zapisal, da je kultura eden ključnih temeljev slovenske nacije in samostojne države ter da bi glede na poslanstvo kulture od nje pričakoval bolj državotvorno držo, saj so trenutne razmere po njegovih besedah preveč resne, da bi se "nanje odzivali skozi ulični aktivizem, grožnje in mazaške akcije". Po premierjevih besedah je epidemija odprla nekatera pomembna vprašanja tudi na področju poslanstva kulture in njenega državotvornega poslanstva, je "morda zdaj pravi čas, da kultura nastavi ogledalo tudi sebi".

Izkazalo se je, da nas je epidemija v marsičem doletela nepripravljene. Razgalila je številne slabosti v družbi. Še izraziteje se je pokazalo, kako nepripravljeni smo sprejemati drugačnost, prisluhniti drug drugemu, se medsebojno spoštovati, ohranjati kulturo dialoga in medsebojno komunikacijo. Pokazala je, kako hitro smo pripravljeni pozabiti na najšibkejše, kako težko se odpovemo svojemu udobju in ustaljenemu načinu življenja.

Iz poslanice Janeza Janše

Izpostavil je, da je vlada v protikoronskih svežnjih namenila 36,4 milijona evrov pomoči kulturnim ustvarjalcem, društvom, ustanovam in zavodom s področja kulture. "Vse v želji, da bi različne dejavnosti na področju kulture to težko obdobje preživele s čim manj posledic," je zapisal Janša. Dodal je, da so se za leto 2021 glede na lani povečala tudi sredstva proračuna ministrstva za kulturo za 48,5 milijona evrov in skupno znašajo 238 milijonov evrov.

Poslanstvo kulture je med epidemijo na preizkušnji
Po Janševih besedah je poslanstvo kulture, da krepi in bodri slovenskega človeka v najtežjih časih, v času epidemije na preizkušnji. "Da bi bili v soočenju z njo uspešni, moramo namreč združiti vse svoje moči in najboljše, kar kot narod premoremo. Zato je toliko težje razumeti odziv dela slovenskih ustvarjalcev s področja kulture, ki so razmere zaradi epidemije izkoristili za poglabljanje razdeljenosti javnosti, za krepitev dvomov o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa, za sejanje strahu in sovraštva," je zapisal.

V poslanici je spomnil še, da bo Slovenija v drugi polovici leta drugič predsedovala Svetu Evropske unije, kar bo po Janševih besedah priložnost za slovensko kulturo in njeno prepoznavnost. "Verjamem, da bo s svojo ustvarjalno energijo in svežino potrdila vpetost Slovenije v evropski kulturni prostor. Predsedovanje bo tudi priložnost za oživitev skupnega kulturnega prostora s Slovenci, ki živijo zunaj meja naše domovine," je med drugim še zapisal premier.

Veziva, iz katerih je stkana naša identiteta
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič pa je v svoji poslanici v uvodu opomnil, da smo Slovenci eden redkih narodov, ki je kulturi posvetil praznični dan. Slovenski jezik, tradicija in kultura so veziva, iz katerih je stkana naša identiteta, je zapisal. "Pred skoraj 30 leti smo z neomajno voljo in pogumom uresničili stoletne sanje o lastni državi. Te sanje so soustvarjali naši razumniki in kulturniki, iz njihove vizije, vtkane v enotno voljo ljudstva, se je rodila nacija," je poudaril predsednik DZ-ja.

Na tokratni kulturni praznik se kultura sicer oglaša predvsem iz digitalnega prostora in tako lahko njenim sporočilom prisluhnemo v intimnosti svojih domov. Vendar nas po Zorčičevih besedah še zmeraj "napaja z energijo, lepoto in modrostjo. Še vedno odseva našo realnost, trka na našo vest in včasih boleče in kritično poziva k spoštovanju, vključevanju, pravičnosti".

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v svoji poslanici ob kulturnem prazniku izrazil prepričanje, da
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v svoji poslanici ob kulturnem prazniku izrazil prepričanje, da "bomo svojo moč in prepoznavnost znali izkoristiti tudi kot predsedujoča država Svetu EU-ja v drugi polovici letošnjega leta in med drugim pozornost evropske javnosti usmerili tudi na edinstveno polje slovenske kulturne ustvarjalnosti in umetnosti". Foto: SMC

Kot je še zapisal Zorčič, so kulturniki in umetniki vizionarji, "ki nam rišejo boljšo različico sveta in nas samih, nas usmerjajo in osmišljajo naša življenja". Zato po Zorčičevih besedah "ne smemo pozabiti, da kultura in umetnost nista in ne smeta biti obravnavani kot privilegij, predvsem pa nikakor ne smeta postati postranska škoda epidemije." Vsak izmed nas ima možnost in priložnost, da podpre kulturne ustvarjalce bodisi z nakupom knjige, gledališke ali koncertne vstopnice bodisi z obiskom galerij, muzejev, gradov, je prepričan predsednik DZ-ja.

Ob tem pa je izrazil upanje, da bodo razmere kmalu dopuščale nemoteno delovanje kulturne produkcije in uživanje kulturnih dobrin. Zorčič je opomnil še, da ima kulturna produkcija visoko dodano vrednost, globalizacija in z njo povezana digitalizacija pa ponujajo številne možnosti širjenja prepoznavnosti naše kulture in jezika onkraj meja Slovenije.

Sprejem Prešernovih nagrajencev pri predsedniku Borutu Pahorju. Foto: BoBo
Sprejem Prešernovih nagrajencev pri predsedniku Borutu Pahorju. Foto: BoBo

Polaganje vencev in sprejem pri predsedniku države
Minister za kulturo Vasko Simoniti je s predsednikom republike Borutom Pahorjem je ob današnjem prazniku položil venec na Prešernovem trgu in se srečal s predsednikom Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožefom Muhovičem, Prešernovima nagrajencema Markom Mušičem in Ferijem Lainščkom ter nekaterimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada - arhitekti Blažem Budjo, Rokom Jerebom in Nino Majoranc ter pesnikom Branetom Senegačnikom. Minister se je zahvalil letošnjim nagrajencem za prispevek k slovenski kulturi in umetnosti in jim čestital ob prejemu najvišjih republiških priznanj za dosežke na področju umetnosti. Simoniti je nato še s kranjskim podžupanom Janezom Černetom položil venec na Prešernov grob v Prešernovem gaju v Kranju.

Polaganje vencev k Prešernovemu spomeniku

V Predsedniški palači je potekal tradicionalni sprejem nagrajencev. Predsednik Pahor je v svojem nagovoru poudaril kulturo dialoga in ob trenutni zdravstveni krizi pozval, da z besedo pazimo drug na drugega. Po njegovem je kultura dialoga odvisna od nas samih, vsak dan pa jo lahko ali plemenitimo ali siromašimo. Danes namreč opaža vse več nepazljivega in neprijaznega govora, od javnega dialoga pa je odvisno naše razpoloženje. "Če je surov, nestrpen, neljubezniv ali celo sovražen, splošno razpoloženje zastruplja. Če pa so stališča, najsi bodo še tako drugačna, izrečena ali zapisana na dostojen, dostojanstven, zrel in odgovoren način, se v taki polemiki počutimo spoštovane in sprejete," je dejal. Ta "nepogrešljiva vljudnost" nas po njegovem mnenju varuje pred besednim in tudi fizičnim nasiljem.

Politična oblast mora s komuniciranjem poskrbeti za transparentnost, mediji kot vzvod javnosti pa za kritično obravnavo. Vse to seveda ne more biti vedno urejeno s predpisi, temveč prav s kulturo dialoga. Gre za vzajemnost pravic in odgovornosti v neki splošni skrbi za demokratično presojo in končno odločanje ljudi.

Iz nagovora Boruta Pahorja

Pahor je sicer prepričan, da se mora kulture dialoga zavedati zlasti politika, ki "zaradi moči in javnosti določa govorni vzorec in na ta način tudi splošno razpoloženje". Pozval je k temu, da z besedo pazimo drug na drugega zlasti v trenutni zdravstveni krizi, ki po njegovih besedah zahteva še večjo pazljivost do dostojanstva slehernega posameznika. "Če bodo prevladovali tudi v javni besedi solidarnost, strpnost, medsebojno spoštovanje in razumevanje, bomo krizo premagali hitreje in lažje," je prepričan predsednik, ki te vrednote prepoznava tudi v Prešernu in slovenski himni.

Zavzemanje za temeljne civilizacijske vrednote
Feri Lainšček pa se je v imenu nagrajencev izrekel za sobivanje in v svojem govoru poudaril, da smo se predvsem po zaslugi kulture in skupnega jezika oblikovali in obstali kot narod ter jo zato pred 30 leti ob osamosvajanju vgradili v temelje svoje državnosti. "Tako je bilo, ker preprosto ni moglo biti drugače, in tega se nekako nikoli ne bo dalo spremeniti," je dejal. Kot Prešernov nagrajenec je v preteklih dneh poudarjal zavzemanje za temeljne civilizacijske vrednote, obenem pa dodajal, da v nesmiselnem spopadu vsi proti vsem, ki smo mu priča danes, noče sodelovati.

Feri Lainšček na sprejemu pri predsedniku države. Foto: BoBo
Feri Lainšček na sprejemu pri predsedniku države. Foto: BoBo

Novinarjem je tako dejal, da se "že nekaj časa raje kot bikec Ferdinand sprehaja po svojih ravnicah in voha jutra, ki so zmeraj mlada". Lainšček je imel ob tem seveda v mislih španskega literarnega junaka bikca Ferdinanda, ki se ni želel bojevati v areni, ampak je najraje sedel pod drevesom in vohal cvetlice. "Žrtvovanje bika na simbolni ravni lahko predstavlja željo po ubijanju strastnega in primitivnega v sebi. Bikec v tej zgodbi verjetno tega več ne predstavlja, ker se je spremenil v svoje nasprotje," je ponazoril pisatelj. Glede vprašanja, pred kom torej zdaj stojijo matadorji, pravi, da ne verjame, da bi želel kdo ubiti pesnika v sebi oziroma tistega, kar je pesniškega v skupnosti ali narodu.

Kultura kot ključno družbeno gonilo
Kulturni praznik pa v digitalni obliki zaznamujejo tudi na ministrstvu za zunanje zadeve. V kontekstu predsedovanja Svetu EU v triu z Nemčijo in Portugalsko so ga posvetili slovenski kulturi v širšem evropskem prostoru. Ob 30. obletnici Slovenije še posebej poudarjajo vlogo kulture pri nastajanju države, njeni mednarodni vpetosti in prepoznavnosti, so sporočili z ministrstva.

Državni sekretar Stanislav Raščan je ob tem v nagovoru poudaril, da so mednarodni kulturni odnosi tradicionalni steber slovenske zunanje politike in da bodo tudi med prednostnimi področji predsedovanja Svetu EU-ja. "Slovenija kulturo prepoznava kot ključno družbeno gonilo – tako nacionalno kot mednarodno. Cenimo jo kot vir inovativnih idej, trajnostnih rešitev, novih delovnih mest, kritičnega razmisleka, družbene kohezije in medkulturnega razumevanja," je zapisal Raščan. Z ministrstva so sporočili, da kulturni praznik z različnimi, večinoma virtualnimi dogodki zaznamujejo tudi diplomatska in konzularna predstavništva Slovenije.

Minister za zunanje zadeve Anže Logar se je ob kulturnem prazniku na gradu Strmol srečal z doajenom diplomatskega zbora in apostolskim nuncijem v Sloveniji Jean-Mariejem Speichom ter mu podaril roman To noč sem jo videl. Roman, ki ga je Drago Jančar napisal po resničnih dogodkih v času druge vojne, se namreč večinoma dogaja prav na tem gradu.

Hrvaška prestolnica bo dobila Prešernov spomenik
Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojislav Šuc je napovedal, da bo Slovenija poleti v zagrebškem parku Bundek postavila spomenik Francetu Prešernu. S postavitvijo bodo zaznamovali 30. obletnico slovenske samostojnosti in začetek predsedovanju Slovenije Svetu EU-ja, postavitev spomenika pa bo po veleposlanikovih besedah še okrepila kulturne vezi med državama ter predvsem "projicirala Prešernovo sporočilo svetu iz Zdravljice - to je sporočilo miru, svobode in sodelovanja med narodi". Pri pripravah na postavitev spomenika veleposlaništvo sodeluje z društvom Slovenski dom iz Zagreba.

Ukom prepovedal medijske nastope vladnim predstavnikom in svetovalcem, DNS opozarja na cenzuro

Pisatelji ob prazniku izrazili nestrinjanje z nedavnimi ukrepi premierja Janše
Iz Društva slovenskih pisateljev (DSP) so sporočili, da zaradi nedavnih ukrepov premierja Janše, da prek urada za komuniciranje prepove javno nastopati nekaterim funkcionarjem vlade, ne bo sodelovalo na dogodkih, ki so načrtovani ob 30-letnici države. Odločitev so utemeljili s tem, da je predsednik vlade tako ali tako prevzel vse vzvode oblasti in postal edini govorec resnice o stanju v državi na vseh področjih.